Franja

schieben² (schob, ist geschoben)

1. počasi iti, vleči se

2. tanzen: plesati onestep

schießen² (schoß/schoss, ist geschossen)

1. (sich schnell bewegen) planiti, švigati/švigniti, pognati (intransitiv se)

2. Wasser, Blut aus: brizgati iz, dreti

3. Pflanzen: iti v cvet; in die Höhe: hitro rasti; in die Ähren: hitro zoreti

schlechtgehen^*, schlecht gehen* iti slabo (es geht ihm schlecht gre mu slabo)

school³ [sku:l]

1. samostalnik
truma (vlak) rib (kitov)

2. neprehodni glagol
plavati, iti v trumah, v vlakih (o ribah)

to school up (o ribah) zbrati se v trumah pod vodno površino

schossen poganjati; Agronomie und Gartenbau iti v cvet

scier [sje] verbe transitif (pre)žagati, odžagati; ločiti; familier, vieilli dolgočasiti, iti na živce (quelqu'un komu); populaire začuditi, presenetiti, sapo vzeti

scier du bois, de la pierre, du métal, des planches žagati les, kamen, kovino, deske (delati deske)
moulin masculin à scier žaga na vodi
cette nouvelle m'a scié ta novica me je zelo presenetila

scindō -ere, scidī, scissum (indoev. kor. *sk(h)eid-, *sq(h)eid-, *sq(h)eit-, *sk(h)id-, *sk(h)it- (raz)kalati, (raz)cepiti, ločiti; prim. skr. chinátti odrezuje, cepi in chidráḥ luknja, gr. σχίζω kalam, cepim, σχίδη in σχίζα poleno, lat. scandula in scindula [od koder izpos. stvnem. scintula skodla, nem. Schindel in sl. skodla], sl. cediti, čist, lit. skiedžiu ločim, skiedrá = let. skaida treska, stvnem. scīt = nem. Scheit, got. skaidan = stvnem. sceidan = nem. scheiden)

1. (raz)parati, trgati, raztŕgati (raztrgováti, raztrgávati), pretŕgati (pretrgávati), (s)trgati, cepiti, razcepiti (razcepljati), (raz)kalati, (raz)klati, (s)cefrati, siloma (s silo) ločiti (ločevati), deliti, oddeliti (oddeljevati), razdeliti (razdeljevati), razdvojiti (razdvajati), razdreti (razdirati), (iz)puliti, (iz)trgati, izdreti (izdirati), (iz)ruvati: ACC. AP. CI., ACC. AP. GELL., AFR. AP. PRISC., ENN. AP. PRISC., PL., TIB. idr., epistulam CI. EP., vestem LUCR., scissa vestis L., V., PR., scindere vestes de corpore PR. strgati, scindat haerentem coronam crinibus immeritamque vestem H., scissae capillos (gr. acc.) cum veste O., scissā tunicāque comāque O., scissa palla V., scissa comam (gr. acc.) V. z razmršenimi (ipd.) lasmi, scindere crines V., O. (raz)mršiti, scissa genas (gr. acc.) LUCAN. z razpraskanimi lici, scindent ... corda canes, viscera scissa O., scindere latus flagello O. ali corpus ictibus SIL. (raz)mrcvariti, quercum cuneis, trabes cuneis et fissile robur ali fissile lignum V., terque quaterque solum V. ali aequor ferro (s plugom) V. ali terram vomere O. razgrebsti (razgrebati), razri(va)ti, (z)orati, scissa ad Manes humus MART. razrita, izkopana, scindere loca SEN. TR. (raz)orati, zorati, scissa vallis SEN. TR. razgrebêna (razgrêbena), scissum vallum C., L. izdiraje razdreti, podreti gradbene kole, vallum ferro V. predreti, rabiti, podreti, razdejati, scindere ... altera puppis (sc. parat) aquas O. deliti, rezati, ictu remorum scindere freta O., tellurem mare scindit LUCAN. trga, pretrgava, scindere chelyn STAT. (o čemernem igralcu) premočno zadirati prste v liro, premočno udarjati na strune lire, labra scinduntur Q. se na široko odpirajo, pons a tergo eius scinditur LACT. se razdre, se podre, scindere agmen T. prodreti skozi ..., razbiti, agmine ... silvam ... limitemque T. (zevg.) = prodreti skozi hosto in odpreti pot; pesn. s prolept. obj.: medii per maxima Nerei stagna viam scindere V. delati (utirati) si pot; inducta cicatrice scindit (nam. scinditur) vulnus LACT. se predre; occ. (o razrezovalcu jedi pri pojedinah) rezati, razrézati (razrezávati, razrezováti), razkósati (razkosávati), sekati, razsékati (razsekávati, razsekováti), (raz)trančirati: aves in frusta, opsonium SEN. PH., od tod meton. (jedi) pred goste ali na mizo postaviti (postavljati): nihil scicidisti (gl. opombo spodaj) MART.; preg.: paenulam alicui scindere (gl. pod paenula).

2. med. scindī in refl. scindere se (raz)trgati (raztrgavati, raztrgovati) se, (raz)cepiti (razcepljati) se, (raz)deliti (razdeljevati) se, (s)trgati se, (s)cefrati se, (raz)klati se, ločiti (ločevati) se, iti na dvoje, razdvojiti (razdvajati) se ipd.: iam vincula scindi coeperunt CU., omnis Italia scinditur in duo promunturia S. FR., scinditur in geminas partes circumfluus amnis O., omnis odor, fumus, vapor atque aliae res consimiles ... scinduntur per iter LUCR., flamma scinditur in partes LUCAN., vagus (sc. Nilus) in plura scinditur flumina SEN. PH., scindit se nubes V. se pretrga, se razide, se razprši, scindit se aqua V.

3. metaf.
a) (raz)mrcvariti, srce (raz)trgati komu: quem ... quavis scindunt cuppedine curae LUCR.
b) refl. in med. (raz)cepiti se, (raz)deliti se, razdvojiti (razdvajati) se: AMM. idr., genus amborum scindit se sanguine ab uno V., scidit deinde se studium Q., scinditur incertum studia in contraria volgus V., sententia discors scinditur STAT., naturalis philosophiae pars scinditur in duo SEN. PH., in duas factiones scindebantur T., hae (sc. stellae) in numerum scissae sunt MACR.
c) (s silo, siloma, nasilno) trgati, pretrgati (pretrgovati, pretrgavati), prekiniti (prekinjati), razdreti (razdirati): si fletu scindentur verba O., vox scinditur Q., florentesque manu scindit Atropos annos STAT., ut (sc. actio) noctis interventu scinderetur PLIN. IUN., scindere necessitudines PLIN. IUN., amicitiam HIER.
d) (po)rušiti, (raz)rušiti, razdejati, razde(va)ti, pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati), ukonč(ev)ati: scindunt proceres Pergamum PL., in utraque re analogiam scindere Q.
e) (= rescindere) zopet (u)raziti, znova raniti = ponoviti, obnoviti: ne scindam ipse dolorem meum CI. EP. – Od tod adj. pt. pf. scissus 3

1. razcepljen, razklan, prerezan, razparan, prepokan, prepokel, razpokan, cepek: cervis tantum scissae aures ac velut divisae PLIN., alumen COL. vlaknati (= alumen scissile; gl. scissilis), genae PR. zgrbančena, nagubana, gubasta, venter MART. naguban, poln gub, vraskav; subst. scissum -ī, n razporek, reža, špranja, (raz)poka, prepoka, napoka, poklina, raztrg, pretrg: scissa protinus reficit PLIN.

2. metaf. pretrgan = vreščeč, cvileč, vreščav: scissum genus vocum CI.

Opomba: Star. reduplicirani pf. scicidī: ACC. AP. PRISC., AFR. AP. PRISC., ENN. AP. PRISC., NAEV. AP. PRISC., MART.

scramble [skræmbl]

1. samostalnik
plazenje, vzpenjanje, kobacanje; prerivanje, pehanje (for za)

the scramble for wealth lov, pehanje za bogastvom

2. prehodni glagol
hitro pograbiti, pehati se (za kaj), tepsti se (za kaj); razmetavati, metati, vreči (denar, da se drugi trgajo zanj); premešati

scrambleed eggs umešana jajca
to scramble cards premešati karte
to scramble eggs umešati jajca
to scramble up money nagrabiti (skupaj) denar
neprehodni glagol
kobacati se, plaziti se, s težavo iti naprej, vzpenjati se z rokami in nogami; mrgoleti, gomazeti; s težavo se prebijati; gnati se (pehati se, tepsti se) (for za)

to scramble into one's clothes skobacati se (zlesti) v svojo obleko
to scramble for a place trgati se, tepsti se za prostor, za sedež
to scramble wealth pehati se, gnati se za bogastvom

seal¹ [si:l]

1. samostalnik
zoologija tjulenj; tjulenjevina (meso, koža); tjulenje usnje (tudi imitacija); rdečkasto rumeno rjava barva (tjulenja)

eared seal morski lev

2. neprehodni glagol
iti na lov na tjulenje

sē-cēdō -ere -cēssī -cēssum (sē in cēdere) iti stran, oditi (odhajati), odstraniti (odstranjevati) se, oddaljiti (oddaljevati) se, umakniti (umikati) se: PL., PR., LUCR., Q., PLIN. IUN. idr., secedant improbi CI., secedit humumque effodit O., de suo coetu O., a nostro corpore O., in abditam partem aedium S., ad deliberandum L., ad optimos viros SEN. PH., illuc e comitatu suo SUET.; v pf. včasih = biti oddaljen: tantum secessit ab imis terra O., villa XVII milia passuum ab urbe secessit PLIN. IUN.; occ. (o politični ločitvi) ločiti (ločevati) se, odcepiti (odcepljati) se, izseliti (izseljevati) se, preseliti (preseljevati) se: SEN. PH., PLIN., SUET., FL. idr., plebes ... armata a patribus secessit S., in sacrum montem secessisse L., illi, qui in sacrum montem secesserunt L.; pren.: nec prius a fesso secedent corpore sensus CAT. ne bodo odpovedali telesu, secedere et alia parte considere SEN. PH. odstopiti od svoje misli, spremeniti svojo misel, in te ipse secede SEN. PH. umakni se sam vase, secedere ad stilum Q. lotiti se pisanja, secedere ad Christum LACT. spozna(va)ti Kristusa.

sécher [seše] verbe transitif o-, po-sušiti; populaire pustiti ležati; ne iti (quelque chose k čemu), »špricati« (šolo), ne obiskovati, zamuditi; populaire izpiti

verbe intransitif, se sécher po-, o-sušiti se, postati suh; oveneti, posušiti se (rastlina); figuré (= sécher sur le fil) zaman čakati; ne vedeti odgovora (v šoli)
sécher un godet (familier) izprazniti ga kozarček
sécher sur ses livres vedno pri knjigah sedeti
sécher des figues posušiti smokve
sécher un verre d'un trait v dušku izprazniti kozarec
sécher la classe, les cours špricati pouk, predavanja
il a séché en histoire slabo je odgovarjal v zgodovini (v šoli)
sécher d'envie, d'impatience skoprneti od zavisti, od nestrpnosti
sécher sur pied dolgočasiti se (pri čakanju), skoprneti (od nestrpnosti)
la chaleur a séché les ruisseaux suša je osušila potoke
le froid sèche la peau mraz suši kožo
des linges sèchent aux fenêtres perilo se suši na oknih
faire, mettre sécher du linge obesiti, razprostreti perilo za sušenje

seconder [s(ə)gɔ̃de] verbe transitif podpirati, iti na roko, pomagati (quelqu'un komu); sekundirati, držati štreno (quelqu'un komu); biti ugoden (quelqu'un za koga)

il est secondé par les circonstances okoliščine so zanj ugodne
seconder les desseins de quelqu'un podpirati namere kake osebe

secundar pomagati, podpirati, v pomoč biti, na roko iti

secundar los esfuerzos podpirati prizadevanja
secundar una opinión soglašati z mnenjem

seed [si:d]

1. samostalnik
seme, semenje; kal; pečka; ikra
zoologija seme, sperma
botanika diaspora
Biblija potomstvo
figurativno začetek, izvor

the seed of Abraham Židje
not of mortal seed nezemeljskega izvora
to raise (up) seed figurativno zaploditi; roditi otroke, potomstvo
to run (to go) to seed iti v seme, v cvet; figurativno podivjati, izroditi se; figurativno popustiti v dejavnosti
he goes to seed figurativno z njim gre navzdol
to sow the seed of discord sejati seme razdora

2. neprehodni glagol
iti v (pognati) seme, dati seme, obroditi; osuti se
prehodni glagol
posejati, zasejati; odstraniti, izluščiti seme (pečke iz sadja); drzati, smukati (lan)
šport ločiti, oddeliti slabše tekmovalce od boljših

sē-gredior -gredī (sē = sēd in gradī) iti stran, umakniti se, oditi izpred česa, od česa: ab oculis et auribus TERT.

seguir [-i-, gu/g] slediti, zasledovati, iti za kom; nadaljevati (se); spremljati; posnemati; pripadati (stranki); pripetiti se

seguir las instrucciones ravnati se po navodilih
seguir la moda po modi se ravnati
¡seguidme! za menoj!
seguir a gatas (s)plaziti se za kom
seguir en coche peljati se za kom
seguir en su intento vztrajati pri svoji nameri
sigue en París ostane (še naprej) v Parizu
seguir para Madrid naprej se peljati v Madrid
siga V. por esta calle pojdite po tej ulici
el enfermo sigue sin mejorar bolnik je še vedno brez izboljšanja
hacer seguir poslati (za kom)
a seguir, seguirá se nadaljuje
punto y sigue pika in pisano naprej (pri diktiranju)
¿cómo sigue V.? kako se počutite?
seguir cantando nadaljevati s petjem, še naprej peti
los precios siguen subiendo cene se kar naprej dvigajo
sigo bueno dobro se počutim, dobro mi je (gre)
el tiempo sigue lluvioso vreme je še vedno deževno
Pedro sigue soltero Peter je še vedno samski
seguirse slediti, biti posledica; izvirati, izhajati; nastati
de ello se sigue iz tega je videti
síguese a ello nato sledi

sell^*2 [sel]

1. prehodni glagol
prodati, prodajati (at po, to s.o. komu)
trgovati s čim; izdati koga (za denar ali za kaj drugega)
sleng speljati koga na led, prevarati, opehariti, ukaniti, prelisičiti, ogoljufati koga
ameriško zvabiti koga k nakupu

sold again! sleng spet prevaran (ogoljufan, opeharjen)!
sold on pogovorno navdušen za
to sell, to be sold na prodaj
to sell by auction prodati na dražbi
to sell at a low price poceni prodati
to sell one's country izdati svojo domovino
to sell dear (one's life) dragó prodati (svoje življenje)
to sell goods retail (wholesale, for cash, on credit) proda(ja)ti blago na drobno (na debelo, za gotovino, na kredit)
to sell the grass figurativno izneveriti se zavezniku ali ideji
to sell s.o. a gold brick figurativno prevarati, ogoljufati, opehariti koga
to sell the public on s.th. ameriško, sleng javnosti nekaj (največkrat nevrednega) hvalisati
to sell short; sleng, to sell down the river izdati in prodati
to be sold sleng, figurativno nasesti, biti opeharjen, prevaran
to sell against a purchaser ameriško prodajati delnice pri manjših kolebanjih tečaja

2. neprehodni glagol
proda(ja)ti se, iti v prodajo

his book is selling like hot cakes (like a wildfire) njegova knjiga gre za med, trgajo se za njegovo knjigo
goods that do not sell blago, ki ne gre v prodajo, nekurantno blago

serrer [sɛre] verbe transitif stisniti, stiskati; tiščati; pritiskati; zapreti, shraniti; zadrgniti, pritegniti; stesniti, zožiti; priviti (vijak); pričvrstiti, pritrditi, privezati; iti ali peljati tik (la muraille ob zidu)

se serrer stisniti se (contre k)
serrer quelqu'un dans ses bras, contre son cœur stisniti koga k sebi
serrer dans strpati v
serrer le frein pritegniti zavoro
serrer le foin spraviti, shraniti seno pod streho
serrer son jeu previdno igrati, oprezno ravnati
serrer la main à quelqu'un stisniti komu roko
serrer les rangs strniti vrste
serrer les poings stisniti pesti
serrer la vis, les pouces à quelqu'un (figuré) strogo s kom ravnati
serrer sa ceinture d'un cran stisniti pas za eno luknjo
serrer (sur) sa droite (avto) voziti skrajno po desni strani
les chaussures me serrent les pieds čevlji me tišče
serrer de près quelqu'un biti komu za petami, figuré ugnati koga
serrer une femme de près zelo dvoriti kaki ženski
serrer de près un texte dobesedno prevesti besedilo
serrer de près un problème pazljivo analizirati, študirati problem
serrez-vous pour nous faire de la place stisnite se skupaj, da nam naredite prostor
se serrer les coudes pomagati si medsebojno
se serrer la ceinture (familier, figuré) zadrgniti si pas

set forth prehodni glagol
objaviti, seznaniti z; razložiti, pokazati, pojasniti; (redko) okrasiti, olepšati
neprehodni glagol
iti na pot, odpotovati, kreniti

to set forth a theory razložiti teorijo
to set forth on a journey odpraviti se na potovanje
to set forth against the enemy kreniti proti sovražniku

set in prehodni glagol
vstaviti, vnesti, vložiti
neprehodni glagol
nastopiti, začeti se
navtika iti proti kopnemu (veter, tok)

it set in to rain začelo je deževati
sooner or later the reaction must set in prej ali slej mora nastopiti reakcija