-
Opūs2 -ūntis, acc. -ūnta in -ūntem, f (Ὀποῦς) Opúnt, mesto v Lokridi ob Evripu: L., O., Plin., Mel. — Od tod adj. Opūntius 3 opúntski, iz Opúnta, v Opúntu: H., Mel., Philodamus Ci., herba Plin. (vrsta smokve); subst. Opūntiī -ōrum, m (Ὀπούντιοι) Opúntijci, Opúnčani, preb. Opunta: L.
-
or1 [ɔ:] samostalnik
grboslovje zlato rumena barva v grbih
-
oracle [ɔ́rəkl] samostalnik
orakelj, preročišče, prerokovanje, prerokba, izrek; božansko razodetje, najsvetejše v judovskem templu
figurativno avtoritativen človek, moder svetovalec
pogovorno to work the oracle doseči kaj z zvijačo, za kulisami delati
-
oracular [ɔrǽkjulə] pridevnik (oracularly prislov)
preroški
figurativno nejasen, zagoneten, v ugankah
figurativno avtoritativen, pristojen (človek)
-
Orangeism [ɔ́rindžizəm] samostalnik
zgodovina politični protestantizem v Severni Irski
-
Orangeman [ɔ́rindžmən] samostalnik
pripadnik političnega protestantizma v Severni Irski
-
orant, e [ɔrɑ̃, t] masculin, féminin oseba (predstavljena) v molitvi (klečé in sklenjenih rok)
-
oraspolòžiti -pòložīm pripraviti v dobro voljo: šalio sam se da bih je oraspoložio; i zaista se oraspoložila je postala dobre volje
-
òrašiti -īm dajati orehe v testo
-
orbiculātim, adv. (orbiculātus) v krogih, krogoma: sed quibus cervix, e multis vertebratisque orbiculatim ossibus flexilis ad circumspectum articulorum nodis iungitur Plin., aut enim accedit priorsum aut retrorsum recedit, aut in dexteram laevamve devertitur, aut sursum promovet aut deorsum, aut orbiculatim rotatur Macr.
-
orbitare v. intr. (pres. ōrbito)
1. astr. opisati krivuljo; gibati se v orbiti
2. pren. gravitirati
-
orbite [ɔrbit] féminin pot (tir, krivulja), ki jo oriše (nebesno) telo v svojem gibanju; anatomie očesna jamica, očnica; figuré krog, področje, območje
dans l'orbite de quelqu'un, d'un peuple na interesnem področju kake osebe, naroda
-
Orchestermusiker, der, glasbenik v orkestru
-
òrdaga m (t. ordu agasy) visok častnik v janičarski vojski
-
ordain [ɔ:déin] prehodni glagol
cerkev posvetiti v duhovniški stan; namestiti, dekretirati; predpisati, ukazati
-
ordenadamente v redu
-
orderly [ɔ́:dəli]
1. pridevnik
reden, pravilen, metodičen, urejen
figurativno miren, poslušen, lepega vedenja
vojska dežuren
2. samostalnik
vojska ordonanc, vojaški kurir, dežurni častnik v vojaški bolnišnici, bolničar
britanska angleščina cestni pometač
-
ordinare
A) v. tr. (pres. ordino)
1. urediti, urejati; razporediti, razporejati; razvrstiti, razvrščati:
ordinare i libri sullo scaffale razporediti knjige po polici
2. ukazati; naročiti, naročati; predpisati:
ordinare un caffè naročiti kavo
ordinare una medicina predpisati zdravilo
3. relig. ordinirati, posvetiti, posvečevati v duhovnika
B) ➞ ordinarsi v. rifl. (pres. mi ordino)
1. razvrstiti, razvrščati se; razporediti, razporejati se
2. knjižno pripraviti, pripravljati se
-
ōrdinārius 3, adv. -ē (ōrdō)
1. v prav(šnj)em redu in vrsti stoječ: vites Col., silices Vitr.
2. pren.
a) reden, pravilen, uravnan, pravi, navaden: consiliis ordinariis bellum gerere L., non est res subsiciva philosophia; ordinaria est Sen. ph. ni postranska zadeva, poglavitna stvar je; poseb. consules ordinarii (naspr. suffecti) L. = redno pred začetkom leta izvoljeni; tako tudi consulatus o. Suet.; pugiles Suet., paria gladiatorum (naspr. postulaticia) Sen. ph.; zlasti o sužnjih, ki redno opravljajo kako službo: paedagogus Sen. ph., dispensator Suet., servus (naspr. vicarius) Icti., njihova služba o. officium Sen. ph.; subst. ōrdinārius -iī, m (sc. miles) v redni vojski (ne kot poveljnikov šotorski sotovariš) služeč vojak, vojak redne vojske: Ca. ap. Fest., Front.
b) pravšen, prav(šnj)i, izvrsten: oleum Col. dobro (= iztisnjeno iz dobrih, ne odpadlih oliv), oratio Sen. ph.
-
ōrdinātim, adv. (ōrdinātus) povrsti (po vrsti), vrstoma, redoma: trabes o. structae C.; occ. kot voj. t.t. v vrstah, po vrstah (redih): Brutus ap. Ci.