tubetto m
1. pomanjš. od ➞ tubo cevčica
2. tuba:
il tubetto del dentifricio tuba zobne paste
3. tekstil cevka za votek
Zadetki iskanja
- tubo m
1. cev:
tubo d'acciaio, di cemento armato, di ghisa, di gomma, di vetro jeklena, železobetonska, litoželezna, gumena, steklena cev
tubo flessibile, rigido gibka, trdna cev
tubo saldato, senza saldatura zvarjena, celovita cev
tubo per condutture dell'acqua, del gas cev za vodovodno, plinsko napeljavo
tubo gas prirobnica
tubo lanciamine voj. torpedna cev
tubo di scarico odtočna cev
tubo di scappamento avto izpušna cev
2. fiz., elektr., hidravl.
tubo di Coolidge, Roentgen fiz. rentgenska cev
tubo elettronico elektr. elektronka
tubo fluorescente opt. fluorescenčna cev
tubo indicatore elektr. številčna cev
tubo oscillografico elektr. oscilografska elektronka
tubo piezometrico hidravl. piezometrična cev
tubo di Pitot hidravl. Pitotova cev
tubo raggi catodici elektr. Braunova elektronka
tubo termoelettronico elektr. elektronka s termokatodo
tubo di Venturi hidravl. Venturijeva cev
3. anat., zool.
tubo alimentare, digerente prebavna cev, prebavni trakt
tubo midollare, neurale mozgovni, živčni trakt
4. bot. žila
5. pren. pog. prav nič; figa (podkrepi izraz v nikalnih stavkih):
non capire, non dire, non fare, non importare, non sapere, non valere un tubo ne razumeti, ne reči, ne narediti nič, ne pomeniti nič (pomeniti eno figo), ne vedeti, ne veljati nič (veljati eno figo) - tueggiare v. intr. (pres. tueggio) (dare del tu) tikati (koga)
- tuerto pretekli deležnik od torcer; kriv, vegast; enook; škilast; slep (okenska polovica)
ser tuerto del ojo izquierdo le na desno oko videti; škiliti z levmi očesom
tuerto m enookec, škilavec; krivica
a tuerto o a derecho, a tuertas o a derechas po pravici ali po krivici
deshacer (ali enderezar) tuertos (ali entuertos) poravnati krivice - túj (-a -e)
A) adj. altrui:
posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui
2. estraneo, forestiero:
uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea
3. altro:
ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo
4. straniero, estero; forestiero:
učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
tuj državljan cittadino straniero
5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
počutiti se tujega sentirsi estraneo
6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono
7. estraneo, lontano:
vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
biti tuj essere impersonale, distaccato
živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
lingv. tuj element esotismo
šport. tuji igralec oriundo
hist. tuji vojak ausiliario
B) túji (-a -e) m, f, n
misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
iti na tuje andare all'estero - tuljáva bobina f ; carrete m
indukcijska tuljava carrete m
magnetna tuljava carrete del electroimán - Tullius1 3 (Tullus) Túlij(ev)
1. Servius Tullius Servij Tulij, šesti rimski kralj: L.
2. ime rimskega rodu, od katerega so najbolj znani možje s priimkom Cicerō (gl. to besedo); govornik Cicero se občasno kratko imenuje tudi Tullius: Q., Aus., Hier. Kot adj. lex Tullia Ci. Tulijev zakonski predlog de ambitu (= govornika Marka Tulija Cicerona). — Od tod adj. Tulliānus 3 Túlijev (poseb. = govornika Marka Tulija Cicerona), túlijski, tulijánski: caput Ci., puritas Hier., epistolae Fr., Scipio Macr. pri Ciceronu nastopajoči (govoreči); subst. Tulliānum -ī, n Tuliján, podzemeljski del (inferior carcer L.) rimske državne ječe, imenovan po graditelju Gaju Serviju Tuliju; v Tulijanu so usmrčevali obsojence: Varr., S., L., Fest.; adv. Tulliānē túlijski, tulijánsko, po Tulijevo: Aug., Prisc. - tunél (-a) m
1. galleria, tunnel:
cestni, železniški tunel galleria stradale, ferroviaria
simplonski tunel il tunnel del Sempione
teh. aerodinamični tunel tunnel aerodinamico
pralni tunel tunnel di lavaggio
2. agr. tunnel serra - tunnel
A) m invar.
1. predor, tunel:
il tunnel del Sempione simplonski predor
tunnel aerodinamico aerodinamični tunel, vetrnik
tunnel di lavaggio pralni tunel
tunnel serra agr. tunel
2. pren. težek položaj; brezizhodnost:
il tunnel della droga brezizhodnost zasvojenosti z mamili
3. ekon. tunel (nihanje valut v odnosu do dolarja)
4. šport
fare un tunnel spustiti žogo nasprotniku med nogami (nogomet)
B) agg. invar. tunelski:
diodo tunnel elektr. tunelska dioda
effetto tunnel tunelski efekt - tuo
A) agg.
1. tvoj
2. tvoj, svoj:
adesso ti prendi il tuo tè e vai a riposare zdaj boš spil svoj čaj, potem pa greš počivat
B) pron. (v absolutni rabi):
eccoti il tuo na, tu imaš svoje
i tuoi tvoji (tvoja družina, tvoji prijatelji)
l'ultima tua tvoje zadnje pismo
accontentati del tuo! zadovolji se s svojim!
ne hai combinata ancora una delle tue spet si zakuhal eno svojih
è giusto che anche tu dica la tua prav je, da tudi ti poveš svoje mnenje
stare, tenere dalla tua biti na tvoji strani - turbativa f pravo motenje:
turbativa del possesso motenje posesti - turístičen turístico; de turismo
turistični avto coche m de turismo
turistično društvo asociación f para el fomento local del turismo
turistična karta mapa m turístico
turistični promet turismo m
turistični parnik vapor m de recreo
turistični razred clase f turista - turško sedlo stalna zveza
anatomija (del lobanje) ▸ török nyereg [a koponya része] - tutto
A) agg.
1. ves, cel:
tutta l'Italia vsa Italija
tutta Milano ves Milan
a tutt'oggi do danes
tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
essere tutt'uno biti isto
2.
tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
una volta per tutte enkrat za vselej
inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče
3. vsak:
sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
in tutti i casi v vsakem primeru
in tutti i modi na vsak način
tutte le volte che vsakokrat ko
4. ves (v vsakem delu, povsod):
erano tutti contenti bili so prav veseli
è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati
B) pron. vse:
con tutto che čeprav
in tutto skupaj
in tutto e per tutto popolnoma, povsem
innanzi tutto, prima di tutto predvsem
per tutto dire skratka
tutto sommato eno z drugim
ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
essere capace di tutto biti vsega zmožen
fare di tutto lotiti se vsakega dela
fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
questo è tutto (in) to je vse
tutto bene? je vse v redu?
tutto sta nel važno je, da
C) avv. popolnoma, povsem, docela:
del tutto popolnoma
di tutto tutto popolnoma
tutt'al più kvečjemu
tutt'altro sploh ne, nikakor
tutt'intorno vse naokoli
Č) m invar.
1. vse:
rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko
2. celota:
formare un tutto tvoriti celoto - tvórba formación f
tvorba besed formación de las palabras
kraška tvorba formación del Karst
nova tvorba (med) neoplasma m, neoplasia f
tvorba trpnika formación de la voz pasiva - tvóriti to form; to create; to produce; to make
tvóriti del (česa) to be a part (of something), to constitute a part (of something) - tvóriti (-im)
A) imperf.
1. formare, creare:
tvoriti glasove formare suoni
tvoriti besede formare parole
mat. tvoriti kot 90 ° formare un angolo di 90°
2. formare; rappresentare, costituire:
to vprašanje tvori jedro razprave questo problema costituisce il nocciolo del trattato
3. (sestavljati) costituire:
komisijo tvorijo trije člani la commissione è costituita da tre membri
B) tvóriti se (-im se) imperf. refl. crearsi, formarsi:
na vratu se mu tvori bula sul collo gli si va formando un'escrescenza - two-cents' worth [tú:sents wəə] samostalnik
ameriško, pogovorno zelo majhna količina, trohica
I put in my two-cents' worth tudi jaz prispevam svoj skromni del (po svoji moči) - ubbidire
A) v. tr., v. intr. (pres. ubbidisco)
1.
ubbidire qcn., qcs. ubogati koga, kaj; pokoravati se komu, čemu:
ubbidire alle leggi pokoravati se zakonom
ubbidire alla mamma ubogati mamo
2. ekst. ubogati, poslušati:
ubbidire la voce della coscienza poslušati glas vesti
B) v. intr.
1. ubogati (žival):
il cane ubbidisce al fischio del padrone pes uboga na gospodarjev žvižg
2. ekst. pren. odgovoriti, odgovarjati; odzivati se (stroji, instrumenti):
l'aereo non ubbidisce più ai comandi letalske komande so odpovedale
un motore che ubbidisce al minimo colpo di pedale motor, ki reagira na najmanjši pritisk na pedal
3. pren. ubogati, pokoravati se:
la materia ubbidisce all'artista snov se pokorava umetniku
4. pren. vdati, vdajati se, ukloniti, uklanjati se:
ubbidire alla necessità ukloniti se potrebi
5. knjižno biti pod, biti podložnik:
i popoli che ubbidivano all'Austria narodi, ki so bili pod Avstrijo - ubi consistam tujka latinsko m
1. izhodišče
2. ekst. osnova, temelj:
l'economia è l'ubi consistam del paese gospodarstvo je temelj dežele