Franja

Zadetki iskanja

  • tubetto m

    1. pomanjš. od ➞ tubo cevčica

    2. tuba:
    il tubetto del dentifricio tuba zobne paste

    3. tekstil cevka za votek
  • tubo m

    1. cev:
    tubo d'acciaio, di cemento armato, di ghisa, di gomma, di vetro jeklena, železobetonska, litoželezna, gumena, steklena cev
    tubo flessibile, rigido gibka, trdna cev
    tubo saldato, senza saldatura zvarjena, celovita cev
    tubo per condutture dell'acqua, del gas cev za vodovodno, plinsko napeljavo
    tubo gas prirobnica
    tubo lanciamine voj. torpedna cev
    tubo di scarico odtočna cev
    tubo di scappamento avto izpušna cev

    2. fiz., elektr., hidravl.
    tubo di Coolidge, Roentgen fiz. rentgenska cev
    tubo elettronico elektr. elektronka
    tubo fluorescente opt. fluorescenčna cev
    tubo indicatore elektr. številčna cev
    tubo oscillografico elektr. oscilografska elektronka
    tubo piezometrico hidravl. piezometrična cev
    tubo di Pitot hidravl. Pitotova cev
    tubo raggi catodici elektr. Braunova elektronka
    tubo termoelettronico elektr. elektronka s termokatodo
    tubo di Venturi hidravl. Venturijeva cev

    3. anat., zool.
    tubo alimentare, digerente prebavna cev, prebavni trakt
    tubo midollare, neurale mozgovni, živčni trakt

    4. bot. žila

    5. pren. pog. prav nič; figa (podkrepi izraz v nikalnih stavkih):
    non capire, non dire, non fare, non importare, non sapere, non valere un tubo ne razumeti, ne reči, ne narediti nič, ne pomeniti nič (pomeniti eno figo), ne vedeti, ne veljati nič (veljati eno figo)
  • tueggiare v. intr. (pres. tueggio) (dare del tu) tikati (koga)
  • tuerto pretekli deležnik od torcer; kriv, vegast; enook; škilast; slep (okenska polovica)

    ser tuerto del ojo izquierdo le na desno oko videti; škiliti z levmi očesom
    tuerto m enookec, škilavec; krivica
    a tuerto o a derecho, a tuertas o a derechas po pravici ali po krivici
    deshacer (ali enderezar) tuertos (ali entuertos) poravnati krivice
  • túj (-a -e)

    A) adj. altrui:
    posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
    bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui

    2. estraneo, forestiero:
    uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea

    3. altro:
    ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo

    4. straniero, estero; forestiero:
    učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
    sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
    potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
    tuj državljan cittadino straniero

    5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
    počutiti se tujega sentirsi estraneo

    6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
    kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono

    7. estraneo, lontano:
    vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
    biti tuj essere impersonale, distaccato
    živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
    povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
    kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
    lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
    lingv. tuj element esotismo
    šport. tuji igralec oriundo
    hist. tuji vojak ausiliario

    B) túji (-a -e) m, f, n
    misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
    iti na tuje andare all'estero
  • tuljáva bobina f ; carrete m

    indukcijska tuljava carrete m
    magnetna tuljava carrete del electroimán
  • Tullius1 3 (Tullus) Túlij(ev)

    1. Servius Tullius Servij Tulij, šesti rimski kralj: L.

    2. ime rimskega rodu, od katerega so najbolj znani možje s priimkom Cicerō (gl. to besedo); govornik Cicero se občasno kratko imenuje tudi Tullius: Q., Aus., Hier. Kot adj. lex Tullia Ci. Tulijev zakonski predlog de ambitu (= govornika Marka Tulija Cicerona). Od tod adj. Tulliānus 3 Túlijev (poseb. = govornika Marka Tulija Cicerona), túlijski, tulijánski: caput Ci., puritas Hier., epistolae Fr., Scipio Macr. pri Ciceronu nastopajoči (govoreči); subst. Tulliānum -ī, n Tuliján, podzemeljski del (inferior carcer L.) rimske državne ječe, imenovan po graditelju Gaju Serviju Tuliju; v Tulijanu so usmrčevali obsojence: Varr., S., L., Fest.; adv. Tulliānē túlijski, tulijánsko, po Tulijevo: Aug., Prisc.
  • tunél (-a) m

    1. galleria, tunnel:
    cestni, železniški tunel galleria stradale, ferroviaria
    simplonski tunel il tunnel del Sempione
    teh. aerodinamični tunel tunnel aerodinamico
    pralni tunel tunnel di lavaggio

    2. agr. tunnel serra
  • tunnel

    A) m invar.

    1. predor, tunel:
    il tunnel del Sempione simplonski predor
    tunnel aerodinamico aerodinamični tunel, vetrnik
    tunnel di lavaggio pralni tunel
    tunnel serra agr. tunel

    2. pren. težek položaj; brezizhodnost:
    il tunnel della droga brezizhodnost zasvojenosti z mamili

    3. ekon. tunel (nihanje valut v odnosu do dolarja)

    4. šport
    fare un tunnel spustiti žogo nasprotniku med nogami (nogomet)

    B) agg. invar. tunelski:
    diodo tunnel elektr. tunelska dioda
    effetto tunnel tunelski efekt
  • tuo

    A) agg.

    1. tvoj

    2. tvoj, svoj:
    adesso ti prendi il tuo tè e vai a riposare zdaj boš spil svoj čaj, potem pa greš počivat

    B) pron. (v absolutni rabi):
    eccoti il tuo na, tu imaš svoje
    i tuoi tvoji (tvoja družina, tvoji prijatelji)
    l'ultima tua tvoje zadnje pismo
    accontentati del tuo! zadovolji se s svojim!
    ne hai combinata ancora una delle tue spet si zakuhal eno svojih
    è giusto che anche tu dica la tua prav je, da tudi ti poveš svoje mnenje
    stare, tenere dalla tua biti na tvoji strani
  • turbativa f pravo motenje:
    turbativa del possesso motenje posesti
  • turístičen turístico; de turismo

    turistični avto coche m de turismo
    turistično društvo asociación f para el fomento local del turismo
    turistična karta mapa m turístico
    turistični promet turismo m
    turistični parnik vapor m de recreo
    turistični razred clase f turista
  • turško sedlo stalna zveza
    anatomija (del lobanje) ▸ török nyereg [a koponya része]
  • tutto

    A) agg.

    1. ves, cel:
    tutta l'Italia vsa Italija
    tutta Milano ves Milan
    a tutt'oggi do danes
    tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
    correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
    essere tutt'uno biti isto

    2.
    tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
    una volta per tutte enkrat za vselej
    inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče

    3. vsak:
    sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
    in tutti i casi v vsakem primeru
    in tutti i modi na vsak način
    tutte le volte che vsakokrat ko

    4. ves (v vsakem delu, povsod):
    erano tutti contenti bili so prav veseli
    è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
    essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
    essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
    essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati

    B) pron. vse:
    con tutto che čeprav
    in tutto skupaj
    in tutto e per tutto popolnoma, povsem
    innanzi tutto, prima di tutto predvsem
    per tutto dire skratka
    tutto sommato eno z drugim
    ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
    essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
    essere capace di tutto biti vsega zmožen
    fare di tutto lotiti se vsakega dela
    fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
    mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
    questo è tutto (in) to je vse
    tutto bene? je vse v redu?
    tutto sta nel važno je, da

    C) avv. popolnoma, povsem, docela:
    del tutto popolnoma
    di tutto tutto popolnoma
    tutt'al più kvečjemu
    tutt'altro sploh ne, nikakor
    tutt'intorno vse naokoli

    Č) m invar.

    1. vse:
    rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko

    2. celota:
    formare un tutto tvoriti celoto
  • tvórba formación f

    tvorba besed formación de las palabras
    kraška tvorba formación del Karst
    nova tvorba (med) neoplasma m, neoplasia f
    tvorba trpnika formación de la voz pasiva
  • tvóriti to form; to create; to produce; to make

    tvóriti del (česa) to be a part (of something), to constitute a part (of something)
  • tvóriti (-im)

    A) imperf.

    1. formare, creare:
    tvoriti glasove formare suoni
    tvoriti besede formare parole
    mat. tvoriti kot 90 ° formare un angolo di 90°

    2. formare; rappresentare, costituire:
    to vprašanje tvori jedro razprave questo problema costituisce il nocciolo del trattato

    3. (sestavljati) costituire:
    komisijo tvorijo trije člani la commissione è costituita da tre membri

    B) tvóriti se (-im se) imperf. refl. crearsi, formarsi:
    na vratu se mu tvori bula sul collo gli si va formando un'escrescenza
  • two-cents' worth [tú:sents wəə] samostalnik
    ameriško, pogovorno zelo majhna količina, trohica

    I put in my two-cents' worth tudi jaz prispevam svoj skromni del (po svoji moči)
  • ubbidire

    A) v. tr., v. intr. (pres. ubbidisco)

    1.
    ubbidire qcn., qcs. ubogati koga, kaj; pokoravati se komu, čemu:
    ubbidire alle leggi pokoravati se zakonom
    ubbidire alla mamma ubogati mamo

    2. ekst. ubogati, poslušati:
    ubbidire la voce della coscienza poslušati glas vesti

    B) v. intr.

    1. ubogati (žival):
    il cane ubbidisce al fischio del padrone pes uboga na gospodarjev žvižg

    2. ekst. pren. odgovoriti, odgovarjati; odzivati se (stroji, instrumenti):
    l'aereo non ubbidisce più ai comandi letalske komande so odpovedale
    un motore che ubbidisce al minimo colpo di pedale motor, ki reagira na najmanjši pritisk na pedal

    3. pren. ubogati, pokoravati se:
    la materia ubbidisce all'artista snov se pokorava umetniku

    4. pren. vdati, vdajati se, ukloniti, uklanjati se:
    ubbidire alla necessità ukloniti se potrebi

    5. knjižno biti pod, biti podložnik:
    i popoli che ubbidivano all'Austria narodi, ki so bili pod Avstrijo
  • ubi consistam tujka latinsko m

    1. izhodišče

    2. ekst. osnova, temelj:
    l'economia è l'ubi consistam del paese gospodarstvo je temelj dežele