Franja

īsicium -iī, n (prvotno īnsicium od īnsicāre = īnsecāre) jed, pripravljena iz sesekljanega mesa, sekanica, nadev, klobasa; nav. pl.: Varr., Macr., Ap., Lamp., Arn., Don. — Od tod īsiciārius -iī, m klobasar, mesar: Hier.

iskanj|e srednji spol (-a …)

1. die Suche, das Suchen, zoprno, dolgotrajno ali večkratno: die Sucherei; die Sucharbeit

2. akcija: das Suchen, die Suchaktion, die -suche (cilja Zielsuche, hrane Nahrungssuche, napake/napak Fehlersuche, na površini plazu Oberflächensuche, vzroka motnje Störungssuche, zaposlitve Stellungssuche, Stellensuche, partnerja Partnersuche); … iskanja Such- (čas die Suchzeit, hitrost die Suchgeschwindigkeit, površinska hitrost Flächensuchgeschwindigkeit, strategija die Suchstrategie, širina pasu die Suchstreifenbreite, območje das Suchfeld)
naprava za iskanje das Suchgerät

3. (lociranje) die Ortung (iz bližine Nahortung)

4. (najdenje) die Auffindung

5. policijska akcija: die Fahndung, die Fahndungsaktion

6.
iskanje pogrešanih oseb der Suchdienst
prošnja za iskanje pogrešane osebe der Suchantrag

iskáti (íščem)

A) imperf. ➞ poiskati

1. cercare:
kdor išče, najde chi cerca trova
če bi me kdo iskal (povpraševal po meni), povejte, da se kmalu vrnem se qualcuno chiedesse di me, ditegli che torno presto

2. (s širokim pomenskim obsegom) cercare:
iskati delo cercare lavoro
iskati stanovanje cercare alloggio
iskati gobe cercare funghi
iskati izhod iz težavnega položaja cercare una via d'uscita da situazione difficile
iskati primerno besedo cercare la parola adatta, giusta
iskati pobegle zapornike cercare, cacciare i detenuti evasi
iskati v slovarju cercare nel dizionario

3. (navadno z glagolskim samostalnikom) cercare:
iskati pomoč, sočutje cercare aiuto, compassione

4. iti, hoditi iskat andare a prendere:
šel je iskat kruha è andato a prendere del pane
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
tu nimaš kaj iskati! vattene!, e levati dai piedi!
iskati koristi cercare il proprio tornaconto
sreča te išče non lasciarti sfuggire l'occasione
človek, da ga je treba iskati z lučjo (pri belem dnevu) uno così non lo trovi manco a cercarlo col lanternino
kar je iskal, to je dobil se l'è meritata
iskati prepir (siliti v težave) cercare rogne
iskati pozabo v pijači stordirsi col bere

B) iskáti se (íščem se) imperf. refl. pren. cercarsi, cercare se stesso

ískra spark; figurativno flash; flame

brez ískre flashless
električna ískra electric spark
metati ískre to spark, (o očeh, pogledu itd.) to sparkle, to flash
kresati ískre iz kresilnega kamna to strike sparks out of a flint
še je bila ískrica življenja v njem there was still a spark of life left in him
niti ískrice pameti ni v njem he hasn't a glimmer of common sense in him

ískra (-e) f

1. scintilla, favilla (tudi ekst.):
iskre se krešejo le scintille sprizzano
pren. iskra upora la scintilla dell'insurrezione
električna iskra scintilla elettrica

2. pren. (zelo majhna količina) briciolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prepirati se, da se iskre krešejo litigare furiosamente
iz njegovega pripovedovanja so kar švigale iskre un racconto, il suo, che faceva faville
pren. vreči iskro v sod smodnika gettare olio sul fuoco
pren. iz majhne iskre velik ogenj zagori modesta favilla gran fiamma seconda

ȉsprijeka, ȉsprijeko (ijek.), ȉsprēka, ȉsprēko (ek.) prisl.
1. z one strani: ona je došla isprijeka prišla je z druge strani Donave, iz Banata, iz Bačke
2. po strani: isprijeka pogledati koga
3. ob strani: rupice na karabljama, karabama, gl. tudi ispreko

ispùstiti ìspustīm
1. izpustiti, spustiti: ispustiti čekić iz ruku; ispustiti zatvorenika
2. pustiti, izpustiti na pašo: ispustiti stoku
3. gl. izostaviti: ispustiti stih, jedan redak
4. ispustiti dušu umreti; ispustiti iz pameti pozabiti: ispustiti iz ruku opustiti: ispustiti iz vida, iz očiju ne opaziti, spustiti iz oči

issu, e [isü] adjectif izhajajoč, po rodu, po poreklu

issu d'une humble famille paysanne izhajajoč iz skromne kmečke družine
la révolution est issue du mécontentement général revolucija se je rodila iz splošnega nezadovoljstva

iste, ista, istud, gen. istīus, pesn. istĭus, dat. istī (dvojni pron. nom. sg. zaimka is in indoev. zaimenskega korena *to, prim. gr. τόν, τήν, τό).

I. Pron. demonstrativum

1. ta, tale, onile, ta tvoj (vaš). Kakor pomeni hic prvo, ille tretjo, tako pomeni iste drugo osebo, s katero govorimo. Zato stoji dostikrat v zvezi s tuus (vester): quamdiu iste furor tuus nos eludet? Ci., qualis erit tua ista accusatio? Ci., de tuo isto scelere Ci., isti vestri satellites Ci., ista vestra simulatio Ci.; podobno: ista, quae vos dicitis Ci., homines sapientes et ista auctoritate praeditos, quā vos estis Ci., ex istis, quos nostis, urbanis nemo est Ci.; pa tudi popolnoma samo: te decor iste quod optas esse vetat O. ta tvoja lepota, iste deus qui sit V. tvoj bog, non tu in isto artificio callidior es, quam hic in suo Ci.; pogosto imamo v mislih zvezo z drugo osebo: si animo isto eras N. tega mišljenja (kakor praviš), utinam istud evenisset N. kar si rekel, istud quidem faciam N. kar zahtevaš, de istis rebus (o vaših razmerah) exspecto tuas litteras Ci., quid tibi cum armis? ista (ki jih sedaj nosiš) nos decent gestamina O. Pomni zlasti ixpt. istīus-modī, tudi ločeno: istīus modī te vrste (starosti), tak(šen): nihil istiusmodi Ci., ratio istiusmodi Ci., clientes istius modi Pl., nos esse istius modi Ter.; v posebnih primerih pomeni iste
a) v pismih to, kar se nanaša na prejemnika: perfer istam militiam; sin autem ista sunt insaniora, recipe te ad nos Ci., ex tuā provinciā omnique isto imperio Ci.
b) v dialogu to, kar omenja sogovornik: Critolaum istum, quem venisse commemoraras Ci., utinam tibi istam mentem di duint Ci. mišljenje, ki sem ti ga označil, sunt inquam ista, Varro Ci. je tako, kakor si rekel.
c) pred sodiščem to, kar se nanaša na nasprotnika: illorum studio, quos iste (tvoj varovanec Ver) vexarat Ci., iste homo ingeniosus Ci., nec mihi dicere promptum, nec facere est isti O. nasprotniku; od tod tudi v političnih govorih o tem, čemur se nasprotuje: quid istius (Antonijeva) decreta proferam? Ci., animi est ista mollitia inopiam ferre non posse Ci. Iz tega se je

2. occ. razvil zaničljivi postranski pomen: tale, takle, takšenle, le-ta: quod isti contigit uni Ci., quāque improbus iste exsultat V., non hoc ista sibi tempus spectacula poscit V., Mars alter, ut isti volunt L. ti možički, nostri isti nobiles ornamenta sua iis concedant Ci., exponam vobis, ex quibus generibus hominum istae copiae comparentur Ci., iste tuus vates O., tuus iste frater Petr. —

II. Adv. obl.:

1. loc. istī tam, ondi, na tvoji strani: Enn. fr., Pl., Ap., patet isti ianua leto V.

2. istim (prim. illim, hinc) od tam, od ondod, od tiste, s tvoje strani: isti istim ecferte lora Pl., sonitus usque i. exauditur Ci., i. postea Corinthum instituit redire Gell.

3. istō (prim. eō, quō) tja(kaj), na tvojo (vašo) stran: liceat modo isto venire Ci. k tebi, i. intro abire Pl., i. proficisci Ci., i. excurrere, i. usque penetrasse Plin. iun.; metaf. v to, vmes: admiscere aliquem Ci. ep.; od tod istō-vorsum, skrč. istōrsum tja (obrnjen), tjakaj: i. abire, concedere Ter.

Opomba: Star. obl.: gen. sg. istī: isti formae, poseb. v zvezi istī modī ali istīmodī = istīus modī, istīusmodī (gl. zgoraj): Acc. fr., Cat., Pl.; dat. sg. istō: Ap.; fem. istae Pl.

ist|i (-a, -o)

1. (istoveten) derselbe (kratica : ders.), dieselbe, dasselbe
isti dan/istega dne am selben Tag
isti trenutek/isto leto im selben Moment/Jahr
isti teden/isto uro in der selben Woche/Stunde
v isti hiši im selben Haus
ob istem času zur selben Zeit
Naslov ist? Selbe Adresse?

2. (istovrsten) der/die/das gleiche
iste vrste gleichartig, einerlei, biologija artgleich
iste barve gleichfarbig
istega ranga gleichrangig
biti istega mnenja einer Meinung sein (mit), Ansichten teilen (mit)
iz istega lesa/testa figurativno vom gleichen Holz
istega pomena/z istim pomenom gleichbedeutend (mit)
v istem cenovnem razredu in derselben Preislage
z istim številom točk punktgleich (tudi šport)
istih let gleichalt(e)rig
istih misli [gleichdenkend] gleich denkend, [gleichgesinnt] gleich gesinnt
ostati isti cena: [gleichbleiben] gleich bleiben
|
figurativno iste sorte ptiči skupaj letijo gleich und gleich gesellt sich gern
vse meriti z istim vatlom alles nach der gleichen Elle messen
spati pod istim kovtrom unter einer Decke stecken
ista figa dieselbe Scheiße
| ➞ → koš, ➞ → sapa

istic, istaec, istoc in istuc (z enklitičnim ce okrepljeni iste, prim. illic)

I. Pron.: ta, tisti, onile, tale; Kom. ga uporabljajo, da z njim zapirajo zev: quid istuc est verbi? Pl., cum istoc ornatu Pl.; potem stoji tudi pred soglasniki: quid istic narrat? Ter., istuc quidem considerato Ci., non posse istaec sic abire Ci., istic labor Pl., istic servus Pl., istaec res Pl., istac lege Pl., istoc modo Pl., istoc pacto Ter., qui istic mos est Ter., quisquam istuc negat Ci., dicitur quidem istuc Ci., istuc humile Ci., istaec loca Ci., remove istaec Suet.; acc. n. istoc = zato, zaradi tega: Ter.; z gen.: homo istuc aetatis Pl., Ter. v tej starosti, tuus pater istuc aetatis cum esset Auct. b. Afr.; abl. n. sg. istōc pred komp. = toliko: iam istoc probiores, cum … Pl., istoc magis vapulabis, quia … Pl., istoc vilius Ter.; ce popolnoma ohranjen: istaece ridicularia Pl., istis-ce ambabus Pl.; v vprašanjih pred vprašalnico ne v obl. ci: istoci-ne pacto me adiutas? Pl., istāci-ne causā Pl., istuci-ne interminata sum? Ter., istosci-ne mores Pl. —

II. Adv. obl.:

1. istī-c (prim. istī pod iste II) tam, ondi, tu, na mestu, kjer si ti (ste vi): quis istic habitat? Pl., quid fuit istic antea scriptum? Ci., istic astato, iam istic ero Pl., istic, ubi Pl., scribite, quid istic agatur Ci., quoniam istic sedes Ci., prius hic te nos, quam istic tu nos videbis Ci., istic mane Ter. tukaj čakaj, quid istic tibi negotii est? Ter., te istic invitum non esse Ci., quocumque istic loco constitisti L.; v vprašanjih: isticine vos habitatis Pl. metaf.: tu = v (pri) tej stvari, pri tem: istic sum exspectoque, quid respondeas Ci. sem pri tej stvari = pazim na tvoja izvajanja, quid istic? (faciendum) Pl., Ter. kaj je pri tem storiti?, neque istic neque alibi tibi usquam erit in me mora Ter.

2. istin-c (iz *istim-c; prim. istim pod iste II. in illiuc pod illic II.) odtod (od tod), od tam, odondod (od ondod), s tvoje strani: libenter istinc profugi Ci., si istinc pecunia, istinc fraus est hinc pudor, honesta vita Ci. na tvoji strani, alter hinc, alter istinc assistite Pl., i. excludere Ter., i. loquere Pl., fare i. V., qui i. veniunt Ci., ilico i. Enn. takoj proč od mene!, se i. subterducere Pl., i. enim emanant Ci., i. clamor incipit L.; metaf. od tega = od te stvari (teh stvari): istinc abstulit aetas H. odtod (= od teh napak), memento ergo dimidium mihi i. de praedā dare Pl.

3. istō-c (prim. istō pod iste II.) tja, tjakaj, na tvojo (vašo) stran: do fidem istoc me intro ituram Pl., i. ad vos intromittam Pl., is, quem i. misi Suet., nimium istoc abisti Pl.; v klas. lat. prevladuje obl. istūc: adcessit istuc Ci., i. sunt delapsi Ci., dum transferor i. O., i. mens fert H. k tebi, i. ire Pl., concedere, venire Ter., mittere Suet.; metaf.
a) odtod (od tod), odonod (od ondod): nimium istoc abisti Ter.
b) tjakaj = k tej stvari, k temu: post istuc veniam Ter. k stvari, istuc ibam Ter. ravno sem hotel govoriti o tem. Apokopirana obl. stūc: Pl.

Opomba: Popolnoma napačna je poznejša pisava: ist-hic, ist-haec, ist-hinc, ist-huc, ker to niso zloženke iz iste in hic, haec, huc, hinc.

ìščistiti -īm (se) izčistiti (se): vino se iščistilo; iščistiti se iz sobe potihem izginiti iz sobe

it¹ [it]

1. osebni zaimek
ono, to (v slovenščini se navadno ne prevaja)

it writes well (svinčnik itd.) dobro piše
it is John John je
it is soldiers (to) so vojaki
Oh, it was you ah, ti si bil

2.
subjekt brezosebnih glagolov in konstrukcij

it rains dežuje
it is cold mrzlo je
it seems videti je
it says in the letter v pismu piše
what time is it? koliko je ura?
how is it with your promise? kako pa kaj s tvojo obljubo?
it is 6 miles to je šest milj do

3.
poudarjena oblika

it is to him that you should turn nanj bi se moral obrniti

4.
za predlogi

at it pri tem
by it s tem
for it za to
in it v tem
of it od tega, iz tega
to it k temu, na tem

5.
nedoločni objekt

confound it! da bi ga vrag pocitral
to fight it boriti se
to go it spustiti se v kaj, lotiti se česa
to foot it iti peš, plesati
to cab it peljati se s taksijem
to lord it igrati gospoda
to run for it teči po kaj, teči na varno, teči na vlak itd.
to keep at it naprej kaj delati
we have had a fine time of it odlično smo se zabavali
I take it that domnevam, da
there is nothing for it but to obey moramo pač ubogati
little was left of it od tega je malo ostalo

6. povratni
sebe, se, sebi, si, s seboj (za predlogi)

the war brought with it vojna je prinesla s seboj

ita, adv. (iz demonstr. debla i [gl. is]; prim. skr. iti, ittham tako, lat. item).

I. tako, na ta način, potemtakem (= potem, torej),

1. samo zase
a) pri glag.: multi antea ius ita dixerunt Ci., cum ita rem exposuissem Ci., tot annos ita vivo Ci., ita res se habet Ci., scriptum enim ita dicunt esse Ci., quoniam ita vis Ci., te ita velle certe scio Ci., ita tempestas ferebat Ci., ita a pueritiā fui S., ut ita dicam Suet., ita aiunt Ter., immo ita volo Ter., ita spero quidem Ter.
b) pri adj. in adv.: sunt ea perampla sed non ita (tak(ist)o) antiqua Ci., ita paratus venisti Ci., si tibi ita penitus inhaesisset ista suspicio Ci.

2. z načinovnim stavkom, in sicer
a) s komparativnim: Cn. Pompeius ita cum C. Iulio contendit, ut tu mecum Ci., est ita, ut dicitur Ci., ut frumenta nata sunt, ita decumae veneunt Ci., non ita amo, ut sani solent homines Pl., ita vero, Quirites, ut precamini, eveniat Ci., ut enim magistratibus leges, ita populo praesunt magistratus Ci.; nam. ut nastopa tudi sicut L., prout Ci., ut (uti) si Ci., Ter., quomodo, quo pacto, quemadmodum Ci., quasi, tamquam Ci., quam Lucr., Pr., veluti Iust., qualis Q.; ita služi tudi v premeno pri naštevanju: Hercules ut Eurysthei filios, ita suos configebat sagittis Ci. tako … kot tudi.
b) s konsekutivnim stavkom: ita tulit calamitatem, ut eum nemo querentem audierit N., ita se gessit in tribunatu, ut … Ci., ita flagrare coepit amentiā, ut … Ci. —

II. occ.

1. (kot odgovor) tako! tako je! da! seveda! kajpada! gotovo!: est ita, iudices, ut dicitur! Ci., immo, ita est Ci., ita est, Lucili Sen. ph., ita, ut dicis Ter., non est ita Ci., S. ali non ita Ci. = ne; samo ita: Davus ne? ita! H., an me ad Antonii aestimationem revocaturus es? ita! inquit, ad M. Antonii! Ci., quidnam, inquit Catulus, an laudationes? ita, inquit Antonius Ci., haecine tua domust? ita, inquam Ter., meus fraterne? ita Ter.; pogosto v zvezi: ita prorsus, i. vero, i. profecto, i. enimvero, i. plane Ci., Pl., Lact.

2. (uvaja to, kar sledi) tako(le), na ta(le) način: qui heres institutus esset ita, mortuo postumo filio Ci., in tertio de Oratore ita scriptum est: In perpetua autem oratione … Q., haec ita digerunt: Primum sensum … , secundum … , tum … Q.; z ACI: institui ita: fortiter esse agendum Ci., id omen ita acceptum est: terminum immotum firma cuncta portendere L., ita scripsit ad me: sibi meam condicionem maximo adiumento fuisse Ci.

3. (povzema prejšnje misli) tako, na tak način, potemtakem, pritemtakem, obtemtakem: ita civitas sociorum duabus mulierculis vectigalis fuit Ci., ita navis Haluntinorum capitur Ci., ita sic armatus in Tiberim desilit L., adulescens aegrotavit et ita est mortuus Ci., virtus actuosa et deus vester nihil agens; expers virtutis igitur, ita ne beatus quidem Ci., dextrā laevāque a portā Collinā, illinc ab Naeviā redditus clamor. Ita caesi in medio praedatores L., ita Iovis illud sacrificium per hanc rationem Theomnasto datur Ci., ita legati comiter dimissi L., si igitur non sunt, nihil possunt esse: ita ne miseri quidem sunt Ci.

4. (omejuje) tako, s (pod) tem pogojem, na ta način, če, ako, kolikor: duo consules ita missi, ut alter regem persequeretur, alter provinciam tueretur Ci., pax ita convenerat, ut fluvius Albula finis esset L., secunda persona ita, ut proxima esset Epaminondae N.; redko negativno: ita admissi sunt, ne tamen iis senatus daretur L. sicer pripuščeni, toda ne da bi … ; s kondicionalnim stavkom: honesta oratio, sed ita, si bonos cives salvos velis Ci. toda le tedaj, če …

5. (v želelnih stavkih) kakor resnično želim, da: ita mihi salvā re publicā perfrui liceat, ut … Ci., ita me di ament, ut … Pl., ita vivam, ut sumptus facio Ci.; skrajšano kot vrinjeni stavek: ita vivam Ci. kakor resnično želim živeti, kakor resnično živim, ita me di iuvent Ci. tako mi pomagaj bog. —

III. Posebni stalni izrazi. Kot živahno vprašanje se uporablja

1. quid ita? kako to? zakaj pa? (deloma samo zase, deloma v stavku): quid ita Flavio sibi cavere non venit in mentem? Ci., quid ita non profers? Ci.

2. itane? ali (jeli) je tako? torej res?: itane censes, an … ?, itane vero? Ci. —

IV. stopnjevalno: tako, tako zelo: ita diligenter morem gerunt Cu., ita apte (signa) in scaphiis includebat, ut … Ci., res ita notas, ita testatas, ita magnas, ita manifestas, ut … Ci., an ita parva est pecunia? Ci., cum id ita perspicuum sit Ci., ita ea laus praeclara est Ci., ita fatuus et amens es Ci.; poseb. za nikalnicami: non ita multum provectus Ci. ne prav daleč, non ita multum tecum fuit Ci., nec ita multo post Ci., non ita magno vendidisti Ci., non ita multis ante annis Ci., neque ita longo intervallo Ci., haud ita longe aberat N., neque ita commode rationem reddido Ci. ne prav lahko, haud ita magnā manū N., non ita multum moratus C.

Italija samostalnik
(država) ▸ Olaszország

Italus 3 italski: gens V., gentes Aug., caelum H., regna O., tellus O., H., mare Plin.; subst. Italus -ī, m Italec, italski prebivalec: C., V.; gen. pl.: gentes Italûm V. K temu gr. f Italis -idis italska: ora O., matres Mart., nymphae Sil.; kot subst. Italka, italska žena: Italides sibi Camilla delegit V. Iz Italus adj.:

1. Italius 3 italski: terra Varr., L.; nav. samo Italia -ae, f (sc. terra) Italija, v klas. dobi dežela od Mesinske morske ožine do Rubikona: Ci., V., Varr. (osk. Víteliú = Italia, menda sor. z vitulus, Italia torej = „s teleti bogata dežela“; Gell. izpeljuje to besedo iz gr. besede ἰταλός bik, Italia torej = „z biki bogata dežela“); meton.: totam Italiam esse effusam Ci. vsa Italija = vsi italski prebivalci.

2. Italicus 3 italski: res N. zgodovina, gens, socii S., mensae Ci., Labyrinthus Plin. (pri Kluriju), orae O., ius Plin., stirps Aur.; occ. = italskih zaveznikov: tumultus Ci., bellum Ci., Iust.; subst. Italicus -ī, m Italec (naspr. provincialis): Plin. iun.; Italicī -ōrum, m Italiki, italski zavezniki: L., Vell.; od tod subst. Italica -ae, f (sc. urbs) Italika,
a) = samnijsko mesto Korfinij (Corfinium) v vojni zoper zaveznike: L., Vell.
b) = mesto v Betijski Hispaniji severozahodno od Hispalija (blizu današnje Sevilje): C., Aur.; od tod adj. Italicēnsis -e itališki, italičanski: Auct. b. Hisp.; subst. Italicēnsēs -ium, m Italičani, prebivalci mesta Italike: Auct. b. Alx. Iz Italicus tudi Italiciānus 3 ital(ij)ski = ki zadeva Italijo kot pretorsko prefekturo: largitiones Aug., comites Italicianorum (sc. titulorum) Cod. Th.

Opomba: I je kratek: sáxa vocánt Italí V.; po potrebi (Italia ima 4 kračine!) uporabljajo pesniki prvi zlog kot dvig (arzo): arma Italiám fatia ima 4 kračine! V.

ita-que

1. adv. (= et ita) in tako: eodem te rediturum dixeras itaque fecisti Ci., semper sunt sancti habiti i. dicti Ci., cum quaestor fuissem i. ex eā provinciā discessissem, ut … Ci., ita constitui i. feci Ci., loca eos impediebant, itaque ergo paucis effugium patuit Ci., i. postulo, ut fiat Ter., i. faciam, itaque cautum est L.

2. conj. (tako) tedaj, tedaj, torej, izza tega, zato, potemtakem; vezna moč besedice que je polagoma oslabela in tako se čuti nastopni stavek kot samostojen: nemo ausus est eum sepelire, itaque a servis sepultus est Ci. Kadar označuje iz navedenih okoliščin izhajajoče dejstvo se uporablja
a) v povedi neodvisno: itaque, quoniam pro se ipso dicere non posset, verba pro eo fecit frater eius N., i., si quam habeo laudem, quaesita est in foro Ci., partiendum sibi … putavit. Itaque T. Labienum in Treveros cum equitatu mittit C.; odvisno: itaque omnes liberatos discessisse Ci.;
b) v vprašanjih: itaque quis ignorat? Ci., i. num quis in iudicium est vocatus? Ci.;
c) v zahtevnih stavkih: itaque attende, Torquate! Ci., i. a Pompeio exempla sumantur! Ci.; poseb. povzema prekinjeno misel = torej, kakor sem že rekel: itaque ego illum exercitum … magno opere contemno Ci., cum C. Mucius, adulescens nobilis, cui indignum videbatur populum Rom. servientem … nullo bello obsessum esse, liberum … ab isdem Etruscis obsideri, quorum saepe exercitūs fuderit; itaque … eam indignitatem vindicandam ratus … L.

Opomba: Po Prisc. se je ta beseda naglašala kot adv. itá-que, kot conj. ítaque.

Iterdūca -ae, f (iter, dūcere) Iterdúka = „spremljevalka na poti“, Junonin vzdevek, ker spremlja otroka na prvi poti iz hiše in nevesto v ženinovo hišo: Aug.

iterum (adv. acc. n. nekega komp. iterus iz pron. debla i)

1. drugič, drugikrat, v drugo, spet, zopet, vnovič: iterum iste ad illum venit Ci., testis est i. et saepius Italia Ci., i. ad senatum rem defert Ci.; pri subst.: Caepione et Philippo iterum consulibus Ci., C. Flaminius i. consul Ci., cum L. Saturnino i. tribuno pl. Ci., C. Flaminius i. consul Ci., Lentulus consularis et praetor i. Vell.; pesn.: vina i. Tauro (sc. consule) diffusa H.; occ. še enkrat: arsurus i. Xanthus O., oscula non i. repetenda O.

2. (za označitev vrste) drugič, zopet: primo apud Rhodanum, iterum apud Ticinum, tertio apud Trebiam hostes fugarat N., semel … iterum … tertio L., primum … iterum Pl.

3. (označuje naspr.) z druge strani, po drugi strani, nasprotno pa: ut sibi concedi non oporteret, sic iterum nos esse iniquos C., pares i. accusandi causas esse T., i. sinu effuso L.

4. znova, spet (zopet), opetovano, zlasti v stalnih zvezah: cum his Aeduos semel atque iterum (zdaj pa zdaj) armis contendisse C., iterum iterumque O. zopet in zopet, znova in znova = iterumque iterumque V. ali iterum atque iterum V., H., semel iterumve Cels.

iti¹ (grem, šel) oditi; hoditi

1. peš: gehen (hitro/počasi schnell/langsam, vzravnano gerade, zgrbljeno gebückt, bos barfuß, s palico am Stock, po prstih auf Zehenspitzen, pod roko eingehakt, peš zu Fuß); v visokih petah: stöckeln

2. z namenom:
iti plesat/pit/volit tanzen/trinken/wählen gehen
iti spat zu Bett gehen, schlafen gehen
iti po (kaj) (prinesti) holen
iti iskat holen gehen, hereinholen, wegholen, zurückholen
iti nakupovat einen Einkaufsbummel machen
iti rakom žvižgat [flötengehen] flötengehen

3.
moči iti -können (skozi durchkönnen, noter hineinkönnen …)
morati iti -müssen (skozi durchmüssen, noter hineinmüssen …)
smeti iti gehendürfen, -dürfen (skozi durchdürfen, gor hinaufdürfen, stran fortdürfen …)

4. s prislovi:iti čéz sem: herübergehen, tja: hinübergehen, figurativno pri kartanju: überstechen, übertrumpfen, pri kuhanju: überkochen
|iti dol sem: heruntergehen, tja: hinuntergehen
|iti gor sem: heraufgehen, tja: hinaufgehen
|iti mimo vorbeigehen, passieren, (minevati) vorübergehen
|iti naprej weitergehen, [vorwärtsgehen] vorwärtsgehen, pred drugimi: vorgehen, iz kakega kraja: weiterziehen
|iti narazen [auseinandergehen] auseinander gehen, figurativno (zrediti se) in die Breite gehen
|iti navzdol abwärtsgehen (tudi figurativno), sem: heruntergehen, tja: hinuntergehen
|iti navzgor aufwärtsgehen (tudi figurativno), sem: heraufgehen, tja: hinaufgehen
|iti nazaj zurückgehen
|iti noter sem: hereingehen, tja: hineingehen
|iti predaleč zu weit gehen ( tudi figurativno ), figurativno zu weit führen, (pretiravati) es zu weit treiben
|iti proč weggehen, fortgehen
|iti sem hergehen
|iti skozi durchgehen (tudi figurativno)
|iti stran weggehen
|iti tja hingehen
|iti ven ausgehen (tudi figurativno), (tja:) hinausgehen (iz aus), sem: herausgehen (iz aus)
ne iti ven zaradi bolezni: das Haus hüten

5. s predlogi:iti čez cesto, mejo ipd: hinübergehen

figurativno iti čez trupla über Leichen gehen
|iti do:
iti do kosti krik ipd.: durch und durch gehen, strah: in die Beine fahren, iti do srca nahegehen, zu Herzen gehen; figurativno iti do dna čemu einer Sache auf den Grund gehen
|iti iz:
figurativno iti iz lima aus den Fugen gehen
iti iz rok v roke von Hand zu Hand gehen
figurativno ne iti iz glave im Kopf herumgehen
|iti k/h komu: zu (jemandem) gehen, (jemanden) aufsuchen
iti h koncu zu Ende gehen, zaloge ipd.: zur Neige gehen
iti k maši/spovedi zur Messe/Beichte gehen
|iti med ljudi: unter die Leute gehen, unter Menschen gehen
|iti mimo česa: vorbeigehen an, sprevod: vorüberzieheniti na:
iti na fronto an die Front rücken, ins Feld rücken
iti na izlet einen Ausflug machen, peš: eine Wanderung/Tour machen
figurativno iti na jetra komu (jemandem) auf den Wecker fallen/gehen, an die Nieren gehen
figurativno iti na limanice komu (jemandem) ins Garn gehen, auf den Leim gehen
iti na lov auf die Jagd gehen, figurativno za glasovi: auf Stimmenfang gehen
iti na obisk einen Besuch machen
iti na oglede auf Brautschau gehen
iti na operacijo sich einer Operation unterziehen
iti na počitnice in die Ferien gehen, in/auf Urlaub gehen
iti na potovanje eine Reise machen
iti na račun koga/čigav auf Konto des … gehen
iti na roko an die Hand gehen
iti na smeh Xu einen Lachreiz verspüren (X verspürt …)
iti na sprehod einen Spaziergang machen
iti na stran (na potrebo) austreten, die Notdurft verrichten
iti na vodo Wasser lassen
iti na živce (jemandem) auf die Nerven fallen/gehen, (jemanden) nerven
|iti naproti komu: (jemandem) entgegengehen, dogodku: (einem Ereignis) entgegensehen
|iti od:
iti od koščice sich vom Stein lösen
figurativno iti od rok delo: gut gehen, von der Hand gehen
|iti po kaj (etwas) holen, herbeiholen
iti po gobe figurativno in die Binsen gehen, zum Teufel gehen
|iti po čem:
iti po stopinjah koga in (jemandes) Fußstapfen treten
figurativno mrzlo iti po hrbtu kalt über den Rücken laufen
|iti pod:
figurativno iti pod kožo [nahegehen] nahegehen, strah: in die Glieder fahren
iti pod vlak sich vor den Zug werfen
|iti pred (jemandem) vorausgehen
|iti preko über (etwas) gehen, (etwas) überschreiten, (segati preko) hinausreichen über, figurativno hinweggehen über, (etwas) übergehen, molče: mit Stillschweigen übergehen
|iti proti zugehen auf
|iti skozi kaj: durch (etwas) durchgehen, hindurchgehen, figurativno durchpassen
|iti v gehen in; hineingehen (in), v posodo ipd.: hineinpassen in
iti v boj in den Kampf ziehen, figurativno auf die Barrikaden gehen
iti v gore in die Berge gehen
iti v inozemstvo ins Ausland gehen, za stalno: außer Landes gehen
iti v kino ins Kino gehen
iti v korak z Schritt halten mit (tudi figurativno)
figurativno iti v nič bachab gehen
figurativno iti v nos in die Nase fahren/stechen
iti v pokoj in Rente gehen, sich zur Ruhe setzen
figurativno iti v prazno auspuffen
iti v promet weggehen, Abnehmer finden
figurativno iti v račun passen, behagen
iti v smrt dem Tod entgegengehen
|iti s/z česa: figurativno
lahko/težko iti z jezika glatt/schwer von der Zunge gehen
|iti s/z kom/čim: gehen mit, mitgehen
iti s časom (naprej) mit der Zeit gehen
iti z roko v roki einhergehen mit, Hand in Hand gehen mit
|iti za mehanika ipd.: eine Stelle als (Mechaniker) annehmen
|iti za kom: hinter … gehen, (jemandem) hinterhergehen, (jemandem) nachgehen

6.
iti svojo pot seines Weges gehen
zadeva: seinen Gang gehen, seinen Lauf nehmen
|iti vase figurativno in sich gehen, mit sich zu Rate gehen