Franja

öffentlichkeitsscheu ki nerad nastopa v javnosti

of-ficiō -ere -fēcī -fectum (ob in facere)

1. na(s)proti stopiti (stopati) komu, na(s)proti se postaviti (postavljati), na pot stopiti (stopati), pot zastaviti (zastavljati), pot zapreti (zapirati) komu, postaviti (postavljati) se po robu, upreti (upirati) se, zadel(ov)ati, zazid(av)ati, zastaviti (zastavljati) kaj: Varr., V., Lucr. idr., offecerat (sc. Alexander) apricanti (sc. Diogeni) Ci. je stal napoti, je bil v napoto, o. itineri hostium S., cum alii in angustiis ipsi sibi officerent S. so bili drug drugemu v napoto, umbra terrae soli officiens Ci. na pot stopajoča, o. auspiciis Ci. ali omnium prospectu (= prospectui) Auct. b. Afr. napoti (v napoto) biti, o. luminibus alicuius Ci., Icti. zazidati (zastreti) komu svetlobo; z acc.: o. adversariorum iter Auct. b. Afr.; pren.: mentis tuae quasi luminibus officit altitudo fortunae meae Ci. jemlje vid tvojim duševnim očem.

2. metaf. biti v napoto, prizade(va)ti, (o)krniti, škoditi (škodovati), (pre)kršiti, (pri)kratiti komu kaj, zmanjš(ev)ati, ovreti (ovirati), zavreti (zavirati), ugonobiti (ugonabljati): libertati, nomini L., eius gloria iam imperatoris famae officiebat L. je s svojim bliščem zatemnjevala, o. commodis alicuius S., officiunt frugibus herbae (plevel) V., lactucae officiunt claritati oculorum Plin., ei pecuniae vita Sex. Roscii obstare atque officere videtur Ci., offecti corporis sensūs Lucr.; v besedni igri: simulatio officio meis commodis officis et obstas Ci.; alicui non officere s quominus: Plin. iun.

3. narediti kaj čez kaj, prevleči, prekriti kaj s čim: proprio colori novum P. F.

officiōsus 3, adv. - ē (officium)

1. ustrežljiv, uslužen, ugodljiv, postrežljiv, vóljen (volján): homo, amicitia Ci., voluntas, epistula O., sedulitas H., homines Lampsaceni summe in omnes cives Romanos officiosi Ci., homo officiosior Ci., officiosissima natio Ci., officiose scribere, hoc facere Ci., sed illa officiosius Ci., reverentissima et officiosissima venit ad me Plin. iun.; occ. iz uslužnosti (vneme) izvirajoč (= ki ga narekuje uslužnost), vóljno (voljnó) prevzet: dolor Ci., hi officiosi labores mei Ci., pietas Sen. ph.

2. „službi primeren“, pripravljen za službo; od tod subst. officiōsus -ī, m
a) strežnik v kopališču: Petr.
b) ljubimec, ljubček, pripravljen ustreči pohoti drugih: impudicus Sen. rh.

offici-perda -ae ali offici-perdus -ī, m (officium in perdere) kdor usluge drugih obrača v zlo, sprevračalec uslug drugih: gratior officiis, quo sis mage carior, esto, ne nomen subeas quod dicunt officiperdae (po nekaterih izdajah officiperdi) Ca.

offing [ɔ́fiŋ] samostalnik
navtika odprto morje, dohod v pristanišče

in the offing navtika še viden z obale, na odprtem morju; figurativno na dogledu, dogleden
to get the offing priti na odprto morje
to keep a good offing from the coast držati se proč od obale

off-peak [ɔ́:fpi:k] pridevnik
ki je pod vrhom; ki ni v času prometnih konic

elektrika off-peak tariff nočna tarifa

offrire^*

A) v. tr. (pres. ōffro)

1. nuditi, ponujati:
offrire il destro (di) ponuditi priložnost, možnost

2. obljubiti, obljubljati

3. ekst. podariti, darovati

4. dati, prikazati:
offrire il fianco pren. izpostaviti se nevarnosti, kritiki

5. ponujati; dati v prodajo

B) ➞ offrirsi v. rifl. (pres. mi ōffro)

1. ponuditi se, biti pripravljen

2. (presentarsi) ponuditi, ponujati se; biti na voljo, na razpolago

offset¹ [ɔ́(:)fset] samostalnik
kompenzacija, nadomestilo
ekonomija poračunanje; odhod (na pot)
botanika poganjek, klica
tisk ofset, odtis, patrica (v litografiji)
tehnično zavoj, prevoj (v cevi)
elektrika stranski vod
geometrija ordinata
arhitektura vzboklina v zidu; veja (sorodstva)

botanika offset bulb zarodna čebulica
tisk machine ofsetni tiskalni stroj
offset-course computer avtomatični smerni kazalec

offset² [ɔ́(:)fset]

1. prehodni glagol
nadomestiti, izravnati
tisk tiskati v ofsetu
tehnično zviti (cev)

2. neprehodni glagol
cepiti se na veje; izbokati (zid)

the gains offset the losses dobički izravnajo izgube

offsize [ɔ́:fsaiz] samostalnik
tehnično odklon v merilu

of-fuscō -āre (—) -ātus (ob in fuscāre) zatemniti (zatemnjevati); pren. poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, (o)sramotiti: quoniam offuscata sum Ambr., iustitiam Tert., ne quis offuscetur Tert.

oggettivare

A) v. tr. (pres. oggettivo)

1. popredmetiti; spremeniti v objekt, objektivirati

2. posplošiti

B) ➞ oggettivarsi v. rifl. (pres. mi oggettivo) popredmetiti se, objektivirati se

oglindí -ésc

I. vt./vr.

1. zrcaliti (se), odsevati; odražati (se), izražati (se), kazati (se)

2. prikazovati, predstavljati

II. vr.

1. pogledati se v zrcalu

2. zgledovati se

ognjàrica ž pastirska koča, v kateri se kuri ogenj

ognora avv. knjižno vedno, v vsakem trenutku

òguzati se -ām se dobiti volka v poletni vročini

ohmage [óumidž] samostalnik
elektrika električna napetost, izražena v ohmih

Ohrenklingen, das, zvenenje/zvonenje v ušesih

Ohrensausen, das, Medizin šumenje v ušesih

Ohrenschmerz, der, bolečina v ušesu