Franja

okvíriti òkvīrīm okviriti, dajati, vstavljati v okvir

Öldruck, der, Technik oljni tlak; (Ölfarbendruck) tisk v oljnih barvah

Ölfarbendruck, der, tisk v oljnih barvah

Ölhärtung, die, Technik kaljenje v olju

ōlim, adv. (nam. *ollim, star adv. acc. pron. ollus = ille, prim. hinc, illim, illinc, utrimque) = „v tistem (davnem) času“

1. o preteklosti:
a) nekdaj, nekoč, včasih, svojčas (svoj čas), svoje dni, njega dni, v nekdanjih časih: Enn., Ter., Plin. idr., fuit olim senex Pl., aurea nunc (sc. Capitolia), o. horrida dumis V., qui mihi dixit olim Ci., boves o. nisi reddidisset H., olim … mox T., olim … nuper Ci., olim … post … deinde … nunc S.; atrib.: olim conditores Iust. nekdanji.
b) zdavna(j), oddavna (od davna), od zdavnaj, (že) davno, (že) zelo dolgo, (že) od nekdaj: Pl., Ph., Iuv., Sen. ph. idr., o. provisum erat T., o. mero sensibus victis Cu., deprensis o. statio tutissima nautis V., o. nullas mihi epistulas mittis Plin. iun.; šalj.: noveram hominem olim oliorum Petr. od začetka začetkov.

2. o prihodnosti:
a) nekoč, enkrat (v prihodnje): Q., haec o. meminisse iuvabit V., non, si male nunc, et olim sic erit H., utinam coram tecum o. potius quam per epistulas (sc. colloquar) Ci.
b) (redko v vprašalnih in kondicionalnih stavkih) enkrat = kdaj: an quid est o. salute melius? Pl., o. mihi … molliter ossa quiescant, vestra meos o. si fistula dicat amores! V.

3. naznačuje trajno ponavljanje ali vračanje istih razmer = včasih, na čase, od časa do časa, občasno, nekajkrat, nekolikokrat, velikokrat, večkrat, sèmintjà (sem in tja), sèmtertjà (sem ter tja), navadno (poseb. pri zgledih in primerah): nunc lenonum plus est fere, quam o. muscarum est Pl., ut pueris o. dant crustula blandi doctores H. dajo navadno = dajejo, color oris erat, qui frondibus o. esse solet seris O.

4. (s temporalnim stavkom) takrat, tedaj: saxum o. tunditur fluctibus, ubi Cori sidera condunt V., non magis audierit quam ebrius o., cum edormit H.

olimpiade f

1. pl. hist. olimpijske igre, športne prireditve v Olimpiji

2. olimpiada, obdobje štirih let med olimpijskimi igrami

3. pl. šport olimpiada:
olimpiadi invernali zimska olimpiada

olivette [ɔlivɛt] féminin oljkov nasad; vrsta grozdja; umeten biser v obliki olive

olivettes pluriel ples ob trgatvi oliv

öllöslich topen v olju

olóvnice ž mn. svinčene ječe pod doževo palačo v Benetkah, piombi

Ölsardine, die, sardina v olju

Ölsockel, der, spodnji del zidu v oljni barvi

òluk m (t. oluk)
1. strešni žleb
2. žleb: od dvije daske sastavljen oluk; sve mu voda dere na -e
3. žleb na nožu, stebru, stroju: oluk za podmazivanje
4. ris v puškini cevi

olúžiti òlūžīm olužiti, oprati v lugu: olužiti rublje

omàgliti òmaglīm (se) zamegliti (se), zaviti (se) v meglo

ȍmagra ž (gr.) med. protin v rami

omalovážiti -òvāžīm podceniti, prisoditi manjšo ceno, vrednost, kot jo ima stvar v resnici: neobjektivno omalovažio je svoga saradnika, suradnika

omericamente avv. lit. homersko, v Homerjevem slogu

òminjati se -njēm se dial.
1. nemirno se premikati, biti nemiren: dijete se ominjalo i u smetnji prevrćaše po rukama vrećicu
2. ekspr. braniti se, biti v zadregi, omahovati

o-mittō -ere -mīsī -missum (nam. *ommittō iz ob-mittō)

1. proč zagnati, odvreči (odmetavati), pustiti (puščati), spustiti (spuščati), izpustiti (izpuščati), od sebe, stran izpustiti (izpuščati): arma L., pila C., genua Pl., habenas T., omitte me Ter. pusti me v miru, omitte mulierem Ter., o. animum Pl. dušo spustiti = umreti; occ.: o. maritum T. zapustiti.

2. metaf.
a) popustiti (popuščati), opustiti (opuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), izogniti (izogibati) se česa, čemu, slovo da(ja)ti, odpoved(ov)ati se čemu: Ter., Varr. fr., curam provinciarum N., pietatem et humanitatem, voluptates, timorem Ci., spem Iust., Pompei sequendi rationem C. ali navigandi in Aegyptum consilium L. opustiti (svoj) sklep, obsidionem C. (za)ustaviti, ducum officia Iust., omnibus rebus omissis O. potem ko so vnemar pustili vse drugo, omissis hostibus Iust. ne da bi se zmenil za sovražnike, scelus impunitum o. L. pustiti nekaznovan, ne kaznovati, v enakem pomenu tudi: noxiam o. Ter., nihil inexpertum o. Cu. vse poskusiti; z inf. nehati: Iust., omittatis recordari Ci., omitte mirari opes Romae H., omittat urgere Ci. naj neha tiščati (pritiskati) na nas = naj ne tišči več v nas, iam omitto iratus esse Pl. zdaj se nočem več jeziti; non o. s quominus ne opustiti (opuščati), ne zamuditi (zamujati) (z inf.): hostis non omissurus, quominus expeditus incompositos in agmine aggrederetur T.; occ. α) v neprid (škodo) pustiti (puščati), zamuditi (zamujati), ne izkoristiti (izkoriščati), ne izrabiti (izrabljati): tempus C., occasionem Ci., navigationem Ci. ep. β) izpred oči (iz vida) spustiti (spuščati): hostem, Galliam L.
b) ne omeniti (omenjati), preiti (prehajati), ne gledati na kaj, ne vzeti (jemati) v poštev (misel), preskočiti (preskakovati), zamolč(ev)ati: innumerabiles viros, illa vetera Ci., pleraque differat et praesens in tempus (za zdaj) omittat H., o. de reditu ali de me (sc. dicere) Ci.; pogosto kot vrinjeni stavek ut … omittam ne glede na ..., da molčim o ...: ut omittam Philippum N., ut omittam cetera, quae … Ci., ut omittam, quod … certe Lact.; z odvisnim vprašalnim stavkom: omitto, quid fecerit Ci. — Od tod adj. pt. pf. omissus 3 nemaren, neskrben, malomaren, brezbrižen: animo esse omisso Ter., ne ab re sint omissiores paulo Ter. da ne bi bili pri zadevi preveč malomarni.

omni-fāriam, adv. (omnifārius) vsestransko, (vse)povsod, v vsakem oziru: Gell., Macr., Ap., Cael., Vop., Eccl., Cod. Th.