Franja

korén raíz f (tudi fig) ; gram radical m

kvadratni, kubični koren raíz cuadrada, cúbica
sladki koren (bot) regaliz m
potegniti kvadratni koren iz extraer la raíz cuadrada de

korénček (-čka) m bot. carota (Daucus carota); pren.
strgati korenček schernire qcn., fare maramao a qcn.
pren. s korenčkom in palico kaj zvabiti usare il bastone e la carota

korenína botanika racine ženski spol ; figurativno source ženski spol , fondement moški spol , base ženski spol

pognati korenine pousser (ali jeter) des racines
pognati globoke korenine jeter de profondes racines
adventivna, nadomestna korenina racine adventive
zračna korenina racine aérienne
zobna korenina racine de la dent

korespondénca correspondencia f

voditi korespondenco llevar la correspondencia, estar encargado de la correspondencia
trgovska (zasebna) korespondenca correspondencia comercial ali mercantil (privada ali particular)

korístiti (-im) imperf.

1. esser utile. giovare:
telesne vaje koristijo za okrepitev organizma l'esercizio fisico giova a rafforzare l'organismo

2. utilizzare, impiegare, servirsi, fruire (di):
za prevoz surovin koristijo železnico per il trasporto delle materie prime viene utilizzata la ferrovia

kórpus (-a) m

1. voj. corpo d'armata; corpo:
ekspedicijski korpus corpo di spedizione

2. ekst. (skupina, zbor) corpo:
baletni korpus corpo di ballo
diplomatski korpus corpo diplomatico
(v ZDA) korpus miru corpo volontari per la pace

3. (zbirka književnih, juridičnih, umetniških del) corpus

4. tisk. corpo

korúza botanika maïs moški spol

ličkati koruzo décortiquer le maïs
živeti na koruzi (figurativno) vivre en concubinage
vreči puško v koruzo jeter le manche après la cognée, se décourager

korúza (-e) f bot. granturco, frumentone, mais (Zea mays):
heterozna, hibridna koruza mais ibrido
silažna koruza mais da silaggio
(koruza) pokovka popcorn, granturco arrosto
pren. vreči puško v koruzo gettare la spugna; vulg. calare le brache
pren. živeti na koruzi convivere more uxorio

kós

kos biti čemu être à la hauteur de quelque chose, être capable de faire quelque chose, venir à bout de quelque chose
kos biti komu être de force (ali de taille) à se mesurer avec quelqu'un, tenir tête à quelqu'un
ne biti kos položaju ne pas être à la hauteur de la situation

kós¹ (-a) m pezzo; ekst. pezza (di stoffa); tozzo (di pane); striscia (di terra); fetta (di torta); parte; brano; franc. tranche; obl. capo:
kos papirja, sira, pohištva pezzo di carta, di formaggio, di mobilia
jajca po dvajset tolarjev kos uova a venti talleri il pezzo
kos perila, oblačila capo di biancheria, di vestiario
prehoditi kos poti percorrere un tratto di strada
pren. imeti dobršen kos življenja za sabo avere buona parte della vita sulle spalle
zahtevati svoj kos kruha esigere la propria fetta di torta
biti iz enega kosa essere d'un (solo) pezzo
razbiti se na kose andare a pezzi
pren. razbiti, raztrgati na drobne kose fare qcs. a brandelli, pubblicare una critica feroce su, stroncare qcn., qcs.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kos pečenke un taglio di arrosto
kos blaga un taglio di stoffa, un panno, una pezza
kos lesa legno
kos opreme arredo
kos platna telo
kos pohištva mobile
kos suhe malte rosticcio
kos sukanca gugliata

kós¹ pieza f ; (odtrgan) trozo m , pedazo m , fragmento m ; (del) parte f ; (primerek) ejemplar m

kos mila una pastilla de jabón
2 peseti kos a dos pesetas la pieza
iz enega (samega) kosa de una (sola) pieza
kos kruha un pedazo de pan
kos poti trecho m de camino
kos zemlje lote m (de terreno)
delo na kose trabajo m a destajo
delavec na kose destajista m
deliti na kose (kosáti) partir en trozos (ali en pedazos)
deliti zemljo na kose parcelar
plačilo po kosu salario m a destajo, pago m por pieza
iti na kose despedazarse, hacerse pedazos
razrezati na kose cortar en pedazos (ali en trozos)

kós³

biti kos komu poder competir (ali compararse) con alg
biti kos čemu estar en condiciones de afrontar a/c, ser capaz de hacer a/c, dominar a/c
ne biti kos položaju no estar a la altura de la situación

kôsa (orodje) faux ženski spol

starka s koso (figurativno) la Mort, la Camarde
zemeljska kosa (podložna sipina) nehrung moški spol

kôsa (-e) f agr. falce; falce fienaia, frullana:
pren. smrt s koso la morte
geogr. zemeljska kosa lingua di terra, cordone litoraneo

kôsem (-sma) m fiocco, falda; ciuffo; batuffolo; bioccolo:
volneni kosmi fiocchi di lana
kosmi meglic fiocchi, falde di nebbia
sneži v kosmih la neve fiocca

kosmàt (-áta -o) adj.

1. peloso, villoso, irsuto:
kosmate prsi petto villoso
kosmata brada barba irsuta

2. (s površino s štrlečimi dlakami) peloso:
kosmata tkanina tessuto peloso
kosmata svila bava

3. ekon. lordo:
kosmati prejemki entrate lorde, reddito lordo
kosmata teža peso lordo

4. pren. (nespodoben, spolzek) audace, indecente, spinto, sconcio:
kosmati dovtipi barzellette sconce
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti kosmata ušesa avere cotone negli orecchi, avere le orecchie foderate di prosciutto
pren. imeti kosmato vest avere la coscienza sporca
pren. ta je pa res kosmata! questa poi è grossa
inter. tristo kosmatih! corpo di mille diavoli!
bot. kosmati (dlakavi)
sleč rododendro (Rhododendron hirsutum)

kóst os moški spol ; (ribja) arête ženski spol ; (v sadežu) noyau moški spol

mozgova kost os à moelle
brez kosti sans os, désossé
močnih kosti qui a les os solides, bien charpenté, osseux
premočen do kosti trempé jusqu'aux os
imeti samo še kost in kožo n'avoir plus que la peau et les os
zlom kosti na nogi fracture ženski spol de la jambe

kóst (-í) f

1. anat. osso (f pl. ossa, m pl. ossi):
človeške kosti ossa (umane)
živalske kosti ossi (animali)
kratke, podolgovate, sploščene kosti ossa corte, lunghe, piatte
prelom kosti frattura di un osso
pes gloda kost il cane rode un osso
pren. prežati na vsako besedo kakor pes na kost vagliare attentamente ogni parola
pren. biti sama kost in koža essere tutto pelle e ossa, magro come la quaresima
pren. pognati komu strah v kosti mettere paura a qcn.
pren. mraz, ki gre do kosti un freddo cane
pren. obirati koga do golih kosti tagliare i panni addosso a qcn.
pren. preštevati komu kosti rompere le ossa a qcn.

2. bot. (koščica sadu) nocciolo

3. (pl. pren. ossa)
vse kosti ga bolijo gli dolgono tutte le ossa
tu ležijo kosti padlih borcev qui giacciono le ossa dei caduti
kost (suhec) uomo scheletrito
anat. bedrna kost (stegnenica) femore
vet. divja, mrtva kost ganglio
anat. kost sramnica pube
med. fisura kosti fessura dell'osso
anat. gobasta zgradba kosti struttura spugnosa dell'osso
križna kost (križnica) osso sacro
obl. vzorec ribja kost disegno a spina di pesce

4.
ribja kost lisca, spina di pesce
sipina kost osso di seppia

5. zool. (material) osso:
ribja kost osso di balena
slonova kost avorio

kóst hueso m

brez kosti sin hueso, deshuesado
ribja kost (barba f de) ballena f
slonova kost marfil m
močnih kosti huesudo
do kosti moker (premočen) calado hasta los huesos
sama kost in koža ga je está en los huesos
odvzeti kosti deshuesar
zlomljena kost, zlom kosti fractura de (la) pierna

kot konj.

I. (v stavku)

1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
(za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso

3. (za izražanje podobnosti) come, da:
bel kot sneg bianco come la neve
vede se kot gospodar si comporta da padrone
dela kot črna živina lavora come un negro

4. (za izražanje približne podobnosti) come:
sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
počuti se kot prerojen si sente come rinato

5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?

6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica

7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore

II.

1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
a) come:
obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
b) di quanto, di quel che; come:
pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
c) kot da come se, come:
vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
č) kot če se non:
odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
d) kot (... tako) come (... così):
kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
(za izražanje primerjave sploh) come:
pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi

2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame