Franja

od, oda predl. z rod.
1. od: ići od kuće do škole; evo ti od mojih novaca; udaljujem se od grada; od jutros te čekam; došlo je pismo od strica; uzmi ključ od ormara; on je slijep od rodenja; u ovoj samoposlužnoj trgovini možete dobiti sve od šivaće igle do lokomotive
2. od, mimo, izmed: on je veći od mene; on zna manje od drugih; od svih najbolji izmed vseh najboljši; jedno od njih nošaše svijeću eden izmed njih je nosil svečo; od svih je ljepša mimo vseh je lepša
3. zaradi: umrijeti od gladi; razboljeti se od tuge
4. v: to je nama od koristi, od pomoći
5. iz: haljine od kadife, od svile
6. pred, od: tko se od ljudi krije, bolje da ga nije
7. s, z: varoš od sto hiljada stanovnika; djevojka od sedam godina

òdabaša ž (t. oda, bašy)
1. poveljnik voda
2. vratar v hanu
3. višji komornik

odàliska ž (t. odalyk) odaliska, sužnja v haremu

odalisque [óudəlisk] samostalnik
odaliska, bela sužnja v haremu

odalisque [ɔdalisk] féminin odaliska, sužnja v sultanovem haremu

odbolòvati -bòlujēm
1. odbolovati, nehati biti bolan: ja sam sada ovo odbolovao
2. prebiti, preživeti kot bolnik, v bolezni: prošlu godinu sam odbolovao
3. preboleti: kako si odbolovao ovaj gubitak, smrt dragoga prijatelja

òdimiti -īm
1. odimiti: odimiti meso
2. boleti od dima: odimile su mi oči
3. biti v dimu: odimio sam

odmètati òdmećēm
I.
1. odmetavati
2. nagovarjati k odpadu, k uporu: hajduci zašavši po selima stanu narod odmetati
II. odmetati se
1. odpadati od postave, od zakona
2. ekspr. odhajati med hajduke, v ilegalo: odmetati se u hajduke

òdmetnuti -nēm
I.
1. odvreči: odmetnuti što od sebe
2. nagovoriti k odpadu, k uporu: što odmetnu tebe u hajduke
II. odmetnuti se
1. odpasti od postave, od zakona, upreti
2. oditi med hajduke, v ilegalo: odmetnuti se od zakona; odmetnuti se u hajduke

odnòsiti òdnosīm
I.
1. odnašati: odnositi materijal sa gradilišta
2. znašati: to mnogo odnosi
II. odnositi se
1. biti v razmerju: tri se odnosi prema pet kao šest prema deset
2. nanašati se: to se odnosi na tebe

odobrávati odòbrāvām
1. odobravati: odobravati nečije mišljenje
2. potrjevati: odobravati planske predloge
3. sprejemati
4. dovoljevati: odobravati odsustva
5. zapisovati v dobro

odòbriti òdobrīm (rus.)
1. odobriti: molba mu je odobrena; odobriti kome odsustvo, molbu
2. potrditi: odbor je plan odobrio; komisija je kolaudaciju odobrila s pohvalom
3. sprejeti: izvršno vijeće, savezno izvršno veće odobrilo je uvoz repromaterijala
4. zapisati v dobro: odobrili smo na vašem tekućem računu sto hiljada dinara; odobrio sam vas na računu

odobrovoljávati -vòljāvām spravljati v dobro voljo: odobrovoljavati koga

odobròvoljiti -īm (se) spraviti v dobro voljo, postati židane volje

odst. (= odstotkov) v. H. (von Hundert)

odvòditi òdvodīm
1. voditi od: odvoditi od kuće
2. voditi v: odvoditi u goru
3. odvajati: odvoditi vodu

œsophagisme [-žism] masculin krč v požiralniku

off¹ [ɔ(:)f] prislov

1.
(smer, večinoma v zvezi z glagoli) stran, proč (he rode off odjahal je)

2.
oddaljenost (krajevno in časovno) od tu, od tod; od sedaj (far off daleč, a month off čez en mesec)

3.
od, proč, dol, raz (off with your hat odkrij se)

4.
ugasnjen, izklopljen, zaprt (radio, luč, plin itd.)

5.
prekinjen, končan, razprodan (the bet is off stava ne velja več, the whole thing is off vse je padlo v vodo, oranges are off pomaranč ni več)

6.
(dela) prost (to take a day off vzeti si prost dan)

7.
čisto, do kraja (to drink off vse izpiti, to sell off razprodati)

8. ekonomija
(trg) medel, slab (the market is off)

9.
ne sveže, pokvarjeno (hrana)

10. šport
ne v formi

11. ameriško
v zmoti (you are off on that point motiš se v tem)

12.

Razno:

be off!, off you go!, off with you! odidi, proč s teboj!
to be off oditi, motiti se, biti prismojen (navadno a little off), biti odpovedan
to be well (badly) off biti dobro (slabo) situiran
to break off negotiations prekiniti pogajanja
to call off odpovedati (sestanek)
to cast off zavreči
to kill off vermin pokončati mrčes
on and off tu in tam
10 per cent off 10 procentov popusta
right off, straight off takoj
to see s.o. off spremiti koga, ki odpotuje
to take off vzleteti(letalo)
how are you off for? kako si kaj z (denarjem)?

off balance [ɔ́fbǽləns] pridevnik & prislov
ne v ravnotežju, (spravljen) iz ravnotežja

of-fendō -ere -fendī -fēnsum (ob in *fendere; prim. de-fendō)

I. intr.

1. trčiti (trkati), zade(va)ti ob kaj: dens offendit solido (dat.) H. zadeva ob kaj trdega, grize v trdo, qui in tantis tenebris nihil offendat Ci.

2. metaf.
a) z zadetjem ob kaj (u)trpeti (imeti) škodo, poškodovati se (v vojni), biti poražen, doživeti (doživljati) nezgodo, ponesrečiti se: Ph., naves in redeundo offenderunt C., in quibus (sc. aquis) offendit naufraga puppis O., quoties culpā ducis … in exercitu esset offensum C. je kaj spodletelo, viri fortes in periculo offendunt Ci., Atilius offendit primo accessu ad Africam L. je imel nesrečo, apud iudices offendisti Ci. = bil si obsojen, tako tudi: cum multi viri fortes offenderint Ci.
b) zade(va)ti ob kaj (npr. ob kak zakon), (pre)kršiti kaj, (pregrešiti se) grešiti, zakriviti kaj, narediti (delati) napako, (z)motiti se, ne(je)voljo vzbuditi (vzbujati): L., in eo … offenderat, quod … N., in quo ipsi offendissent Ci., cum intellegeret se apud ipsam plebem offendisse de aerario Ci. ep.
c) spotakniti (spotikati) se ob koga, kaj, razhuditi (hudovati) se nad kom (čim), nezadovoljen biti s kom (čim), imeti komu kaj (po)očitati: Gell., si Caesarem probatis, in me offenditis C., si in me aliquid offendistis, cur non in meo capite luitur? C.; pass. brezos.: in eis offenditur Ci.
d) pohujšljiv, spotikljiv, neprimeren, nespodoben, nevšečen biti, v oči bosti, v oči biti, pozornost vzbuditi (vzbujati): Q., cum consulare nomen offenderet L., ne quid ipse offendam Ci. —

II. trans.

1. trčiti s čim ob kaj, udariti (se), zadeti (se) s čim ob (v) kaj, z zadetjem ob kaj poškodovati se, poškodovati si kak telesni del: Auct. b. Hisp., Col., Plin., Mart., Lucr. idr., pedem offendere Val. Max. ali pedem suum ad lapidem o. Vulg. udariti z nogo (ob kamen), pes offensus O. noga, s katero se je kdo udaril, o. aliquem pede Pl. zadeti koga z nogo, o. caput ad fornicem Q. udariti z glavo ob obok, capite graviter offenso L. s hudo poškodbo glave, offenso sento praebuit sonum L. ob katerega je zadel, o. lapidem Ap. ob kamen, latus Ci. poškodovati si stran (telesa), vocis offensa imago V. odbiti jek, odmev; potem sploh kak telesni del ali telo težiti, trapiti, mučiti, trpinčiti, nadlegovati, nadležen (v nadlego) mu biti: colorum claritas aciem oculorum offendit Plin., polypodion offendit stomachum Plin., corpus offensum est Cels. je oslabelo, bolno.

2. metaf.
a) zade(va)ti, naleteti (naletavati) na koga, nameriti na koga (kaj), sreč(ev)ati, naj(deva)ti koga (kaj): cum aliquem offensum forte fortunā videret N. na katerega se je bil nameril; z dvojnim acc.: Pl., omnes imparatos N., templum nondum perfectum offenderant Ci.; z adv. določilom: cum ad villam venisset et omnia aliter offendisset ac iusserat Ci.
b) žaliti, razžaliti, užaliti, prizade(va)ti, omrazíti (omráziti): O., Iust., Sen. ph., sermones … tuam existimationem … non offendunt Ci. ep., Pompeium non offendit N., ita vixit, ut offenderet sciens neminem Ci., honestius putabat offendere quam odisse T., eos splendor offendit Ci., id, quod offendit Etruscos L., o. animum alicuius Ci., offendit ea res Etruriae populorum animos non maiore odio regni quam ipsius regis L. to je razžalilo narode Etrurije, ker so sovražili kralja samega prav tako kot kraljestvo; toda offendere animum in aliquo Ci. zameriti komu; med. offendi = za zlo vzeti (jemati), zameriti (zamerjati) kaj, čemeriti se, postati (biti) čemeren, vzne(je)voljiti se nad čim: non ego paucis offendar maculis H., offendi fidis medicis H.; z ACI: ut non offendar surripi (sc. ista munera) Ph., offendebatur (ni trpel) componi aliquid de se Suet. — Od tod adj. pt. pf. offēnsus 3

1. razžaljen, užaljen, nevoljen, (vz)nejevoljen, razkačen, razsrjen: O., propter eas res fuerant tibi offensi Ci., offensā in eum militum voluntate N. vojaki so kazali svoj srd nad njim, offensus crudelitate Iust., nullis tamen offensior (po nekaterih izdajah infensior) quam vernaculis Suet.

2. spotikljiv, neprimeren, nespodoben, zoprn, mrzek: forma semel offensa H., o. argumentum Ci., civibus (dat.) suspectus tam graviter atque offensus Ci., populo nos offensi invisique fuimus Ci.; subst. offēnsum -ī, n spotika, pregrešek, prekršek, napaka: offensum est, quod eorum, qui audiunt, voluntatem laedit Ci.