Franja

quārtārius -iī, m (quārtus)

1. = quarta pars sextarii (gl. sextārius) četrtinka, rim. prostorninska mera = 0,137 l : Ca., Col., Plin., vini L.

2. = quarta pars aurei četrt zlata: Lamp.

3. mular, mulovodec (ker je dobival četrtino dobička): Luc. ap. Fest.

quīntus 3, starejše quīnctus (Pl.), num. ordinale (quīnque) peti: L. idr., quinto quoque anno Ci. ali quinto anno quoque Pl. vsako peto leto, vsakih pet let, a. d. V Kal. Nov. Ci. = 28. oktobra, quinto (sc. die) Idus Apriles Col. = 9. aprila, quinta pars Ci. petina; toda: quinta pars nectaris H. petkrat večja sladkost, cvet, quintis castris C. po petdnevnih pohodih, ex eodem semine redire cum quinto (sc. grano) Varr. petnajsterno, quinto decimo die Ci. 14 dni potem (pozneje), po 14 dneh; acc. adv. quīntum petič, petikrat, v peto (po času): Vell. idr., consules Q. Fabius quintum, Q. Fulvius Flaccus quartum L.; abl. adv. quīntō, sprva krajevno = na petem mestu: Varr. ap. Gell.; od tod petič (po vrsti), v peto: lectisternium quinto post urbem conditam habitum est L.; pri poznejših piscih (npr. pri Eutr.) tudi = petič (po času), petikrat. — Kot nom. propr. (rim. ime)

1. Quīntus -ī, m (nav. okrajšano Q.) Kvínt: Ci., L. idr.

2. Quīnta -ae, f Kvínta: Ci., L. idr.

Quirīnus -ī, m (po ljudski etim. adj. iz sab. besede curis, lat. quiris sulica: Quirinus bellorum potens, ab hastā, quam Sabini curim vocant Macr.; Quirinus torej = „sulico vihteči; metalec kopja; bojeviti“ ali pa iz sab, mestnega imena Curēs (prim. O., Fasti 2, 77 in nasl.); toda verjetneje je, da beseda izhaja iz *quirium (iz *co-u̯iriom) „skupnost meščanov“; prim. Quirītēs) Kvirín, vzdevek

1. pobožanstvenega Romula: Enn. ap. Non., Ci., L., O., V., Lact.; od tod populus Quirini H. = rimstvo, Rimljani, urbs Quirini O. = Rim, gemini Quirini Iuv. Kvirinova dvojčka = Romul in Rem.

2. Jana: Suet., Macr., Ianus Quirini H. Janov obok v Rimu.

3. Antonija: Pr.

4. Avgusta (kot drugega ustanovitelja rimskega mesta): V. — Od tod adj.

1. Quirīnus 3 Kvirínov, kvirínski, Rómulov, rómulski: hic spolia ex umeris ausus sperare Quirini Pr., collis O. Kvirinal, Kvirinski grič = Quirīnālis, Quirīna (tribus) Ci., P. F. kvirinalska (kvirinska) tribus (ena izmed rimskih tribus).

2. Quirīnālis -e Kvirínov (Rómulov), Kvirínu (Rómulu) posvečen, kvirínski (rómulski): flamen Varr., Aur. Kvirinov (Romulov) flamen (Romulov lastni svečenik), lituus, trabea V. kakršno je nosil Romul, collis Quirinalis Varr., Ci., O., Fest. = iugum Quirinale O. Kvirinski grič, Kvirinal (zdaj monte Cavallo), podolžno sleme, ki se od Kapitola razteza proti severovzhodu, porta Quirinalis P. F.; subst. Quirīnālia -ium, n kvirinálije, praznik na čast Romulu, ki so ga obhajali 17. februarja: Ci. ep., O.

Rēgillus² -ī, m Regíl

1. vas (vicus) na Sabinskem, od koder je izhajal rod Klavdijcev (Apij Klavdij se je od tod preselil v Rim): L. — Soobl. Rēgillī -ōrum, m Regíli: Suet. — Od tod Rēgillēnsis -is, m in Rēgillānus -ī, m Regílski (= rojen v Regílu), Regilán, Regílec, vzdevek Klavdijevega plemena, npr. Claudius Regillensis L. Klavdij Regilski, (Appius) Claudius Regillanus Suet. Apij Klavdij Regilan.

2. jezerce v Laciju ob Labiški cesti (via Labicana), znamenito po bitki l. 496, v kateri je diktator Postumij premagal Latince: Ci.; tudi: lacus Regillus: L., Plin. ali Regilli lacus: Aur. — Od tod Regillēnsis -is, m Regílski, vzdevek Postumijevega rodu (ker je ob tem jezeru zmagal diktator Postumij): L.; tudi vzdevek Emilijevega rodu: Ci. ep., L.

regiō -ōnis, f (regere)

1. smer, črta, linija, vrsta: Cu., Lucr. idr., hāc regione Pl. v tej smeri, fallit timor regione viarum V. zapelje iz smeri poti, regionem petere C. udariti jo, mahniti jo, oppidi murus rectā regione … MCC passus aberat C. v ravni smeri = zračne črte, non rectā regione iter instituit, sed ad laevam flexit L. ni se napotil naravnost naprej, ampak je krenil na levo, rectā Danubii regione C. v isti smeri = vzporedno z Donavo; metaf.: de recta regione deflectere Ci. zapustiti pravo pot, skreniti s prave poti, nostrae rationis regio et via Ci.; poseb. adv. ē regiōne
a) naravnost (naprej), ravno: alterum e regione movetur, alterum declinat Ci., e regione loci cadere Lucr.
b) iz nasprotne strani, ravno na(s)proti; z gen.: praesidio e regione castrorum relicto C., erat e regione oppidi collis C.; z dat.: fere e regione castris castra posuit C., esse e regione nobis Ci.; abs.: acie e regione instructā N.; pren. nasproti (pa), nasprotno, vendar pa, pa: Hier.

2.
a) mejna črta, mejnica, meja; nav. pl.: Pompei virtutes iisdem quibus solis cursus regionibus continentur Ci., fines imperii non terrae, sed caeli regionibus terminat Ci., quibus regionibus vitae spatium circumscriptum sit Ci.
b) occ. kot avgurski t.t. meja, ki jo avgur zastavi pri opazovanju avspicij na nebu, meja avguralne opazovalnice na nebu, vidna črta (= meja vidnega polja): per lituum regionum facta descriptio Ci., lituus, quo regiones vincere terminavit Ci.; od tod meton. α) stran neba ali sveta, podnebje, starejše podnebišče, podnebesje: regio aquilonia, australis Ci., caeli regione serenā V., (sc. sole) vespertina tepet regio H. β) zemljepisna (geografska) lega, položaj: eam esse naturam et regionem provinciae tuae, ut … Ci. ep.

3. pokrajina, krájina (okrájina, okrajína), področje, območje, ozemlje, teritorij, okolica, okoliš, okraj, okrožje, regija: regio pestilens Ci., totā regione potitus N., regio non apertissima N. ne prav plana (odprta) = dokaj zaprta, regio agri C. kos (proga) zemlje (zemljišča), ex omni regione terrarum Ci., in quattuor regiones dividi Macedoniam L., principes regionum et pagorum C. okrajev in žup (županij); pren. področje, polje, obseg, kolotač: dum in regionem astutiarum mearum te adduco Pl., bene dicere non habet definitam aliquam regionem Ci.; occ. rimski mestni okraj, mestna četrt (v času Servija Tulija je sam Rim imel 4 mestne okraje, področje Rima pa je bilo razdeljeno na 26 okrajev; v času Avgusta je bilo mesto razdeljeno na 14 okrajev): Plin., Suet., in regiones XIV Roma dividitur T.

Remūria² (Remōria) -ae, f (Remus) Remúrija (Remórija), mesto na Aventinu, kjer je Rem opazoval predznamenja glede ustanovitve mesta Rim: Aur., P. F., Fest.

republikanski pridevnik
1. (o republikancih v ZDA) ▸ republikánusNjeni starši so aktivni člani lokalne republikanske politične stranke. ▸ A szülei aktív tagjai a helyi republikánus politikai pártnak.

2. (o republikancih in republiki) ▸ köztársasági

rhyme², rime [ráim] prehodni glagol
rimati; delati stihe ali pesmi; zložiti v stihe
neprehodni glagol
rimati se (on, with na, z)
tvoriti stih

rhymed verse rimani stihi
rhyming dictionary slovar rim
law rhymes with saw "law" se rima s "saw"

ríma rhyme; arhaično rime

moška (ženska) ríma masculine (feminine, double) rhyme
delati ríme to make rhymes, to write verse, to make poetry
izmenična (vizualna) ríma caudate ali tailed (eye) rhyme
slovar rím rhyming dictionary
brez rím rhymeless

ríma rime ženski spol

v rimah rimé
brez rim non rimé
moška (ženska) rima rime masculine (féminine)
notranja rima rime intérieure
rime, ki se menjavajo rimes croisées (ali alternées)
rima za oko (za uho) prava rima rime pour l'œil (pour l'oreille)
delati rime rimer, versifier, faire des vers, mettre en vers
kovati rime (pejorativno) rimailler, faire de mauvais vers

ríma rima f

moška (ženska) rima rima aguda ali tronca (grave ali plana)
menjajoča se rima rima alterna
polna rima rima perfecta (ali consonante)
kovanje rim versificación f
kovati rime rimar, versificar, hacer versos
delati slabe rime hacer versos malos

rimski pridevnik
1. v zgodovinskem kontekstu (o antičnem Rimu in Rimljanih) ▸ rómaiMed rimskimi gladiatorji je najbolj znano ime Spartaka, pastirja in pozneje pomožnega rimskega vojaka. ▸ A leghíresebb római gladiátor Spartacus, aki pásztorból lett római segédcsapatban szolgáló katona. Rimski zgodovinar Svetonij je vojno opisal kot najtežji spopad, s katerim se je soočil Rim po punskih vojnah pred dvesto leti. ▸ Suetonius római történetíró a háborút a kétszáz évvel korábbi pun háborúk óta a legsúlyosabb konfliktusként írta le.
Cezar je vojake plačeval iz lastnih finančnih virov, vendar je legijo pozneje priznal tudi rimski senat. ▸ Caesar a saját pénzéből fizette a katonákat, de a légiót később a római szenátus is elismerte.
V rimski mitologiji je bil Neptun bog morja, enakovreden grškemu Pozejdonu. ▸ A római mitológiában Neptunusz a tenger istene volt, a görög Poszeidónnak felelt meg.
Sopomenke: rimljanski
Povezane iztočnice: rimska mitologija, rimska doba, rimski čas, rimska država, rimska cesta, rimsko kopališče

2. (o mestu Rim) ▸ római
3. (o Italiji) ▸ rómaiKonec minulega leta je rimska vlada dala dovoljenje za trenutno največji gradbeni načrt v Evropi. ▸ Tavaly év végén a római kormány zöld utat adott Európa jelenleg legnagyobb építési projektjének.
Narodne in jezikovne manjšine v Italiji so sicer že prej imele svojega predstavnika v rimski vladi. ▸ Olaszország nemzeti és nyelvi kisebbségeinek korábban is volt képviselője a római kormányban.
4. v zgodovinskem kontekstu (o Svetem rimskem cesarstvu) ▸ német-római, rómaiTudi Marija Terezija je bila le rimska cesarica. ▸ Mária Terézia is csak egy római császárné volt.
V zahvalo je papež Karla Velikega okronal za rimskega cesarja, s čimer se je dediščina antičnega rimskega cesarstva povezala z germanskimi (frankovski) kralji. ▸ Hálából Nagy Károlyt a pápa római császárrá koronázta, és ezzel összekapcsolta az ókori Római Birodalom örökségét a germán (frank) királyokkal.

rītus -ūs, m (ali iz a) indoev. kor. *rei- šteti, računati (razširjen iz *ar- zlagati, sestavljati), skr. r̥táḥ- primeren, pravi, r̥tam svet (od bogov določen) običaj, božji ukaz, r̥tḗna = rīte, r̥túḥ- določen čas, gr. ἀριϑμός število, νήριτος neštet, ἐπάριτοι izbran(c)i, stvnem. rīman šteti, rīm vrsta, število = nem. Riem, lat. rīte; ali pa iz b) indoev. kor. *rei- teči, prim. skr. rītí-ḥ tek, tok, črta, tek stvari, način, lat. rīvus potok)

1. tradicionalen (ustaljen, uveljavljen) bogoslužen (bogočasten) način, verski običaj (obred), svet običaj (obred), ceremónija, ceremoniál, rítus: ritus est mos comprobatus in administrandis sacrificiis Fest., Graeco ritu sacra, non Romano facere Ci. verski zakoni, verski zakonik, verski običaj(i), bogoslužni obred(i): Varr., L., T., Suet. idr., Graeco simul barbaroque ritu sacra facta sunt Cu., ritus sacrorum V., magicus ritus O., nulli simulacrorum ritui deditus Aug. nikakršen malikovalec.

2. metaf. šega, običaj, navada, način, okus, moda: Pl., H., Plin., Suet. idr., ritusque referre Cyclopum O. posnemati, moribus ritibusque efferatioribus quam ulli barbari vivunt L.; večinoma v abl. rītū po navadi, po običaju, v skladu z navado (običajem), kot, kakor, nalík; z gen.: L., Iust., O., Lucr. idr., latronum ritu Ci. po razbojniško, kakor (kot) razbojniki, ferarum ritu Cu., pecudum ritu Ci., fluminis ritu H.; redkeje z adj.: Teutonico ritu V., novo ritu H. po novem okusu; occ. kot jur. t.t. slovesni (po državljanskem (civilnem) pravu predpisan) način: nuptiarum Dig.

Opomba: Star. gen. rituis: Varr. ap. Non.

road¹ [róud]

1. samostalnik
cesta, pot
navtika sidrišče (zunaj luke)
ameriško, železnica železniška proga, tir, tračnice; potovanje

any road pogovorno vsekakor
by road po cesti
in the road napoti
on the road na potovanju, na poti, na turneji
road construction gradnja cest
road safety regulations množina cestni prometni predpisi
high road, main road glavna cesta
private road zasebna pot
rule of the road cestni prometni predpis(i); predpis za vožnjo (po cesti, po morju)
royal road figurativno varna pot, lahka pot
there is no royal road to success pot do uspeha ni lahka
the road is made železnica kretnice so postavljene
all roads lead to Rome vse poti vodijo v Rim
to be in s.o.'s road biti komu napoti
he is on the road to fame postal bo slaven
to get into s.o.'s road delati komu napoto
to get out of the road iti (komu) s poti, napraviti (komu) prosto pot
to give on the road pustiti iti mimo, umakniti se
to go on the roads potovati po trgovskih poslih
to leave the road navtika izpluti s sidrišča
to take the road kreniti, iti ali odpraviti se na pot, napotiti se, odpotovati
to take to the road britanska angleščina, arhaično postati cestni ropar (razbojnik)

2. pridevnik
cestni

road bend (curve) cestni ovinek (vijuga, zavoj)
road junction cestno vozlišče, križišče
road map karta cest
road sign cestni (prometni) znak

romuleo agg. knjižno Romulov, romulski:
la città romulea Rim

Rōmulus -ī, m Rómul, eponimni heroj mesta Rim, ki ga je zgradil skupaj z bratom Remom, sin Marsa in Ree Silvije, prvi rimski kralj, po smrti čaščen kot bog Kvirin (Quirīnus). Kot adj. Rōmulus 3 Rómulov, potem tudi = rímski: Romula ficus O. (= Rūmīnālis ficus) Romulova smokva (pod katero je volkulja dojila Romula), Romula tellus V. ali hasta Pr. rimska. — Adj.

1. Rōmuleus 3
a) Rómulov, rómulski: ensis O., manus O., fera Iuv., casa Petr.
b) rímski: urbes O., colles (= Roma) O., senatus Sil.

2. Rōmulāris -e Rómulov: ficus L. = Rūmīnālis ficus.

3. Rōmilius 3 romílijski, ime neke tribus: tribus Varr., Ci., Fest. — Po gr. patron. Rōmulidae -ārum (ali -dum: Prud.) Romulídi, Rómulovi potomci, pesn.= Rimljáni: V., Pers., Lucr.

Rōscius 3 Róscij(ev), ime rim. rodu, od katerega so najbolj znani

1. Q. Roscius Gallus Kvint Roscij Gal, suženj iz Selonija pri Lanuviju, si je kupil svobodo in se potem preimenoval. Bil je najslavnejši gledališki igralec svojega časa v Rimu, Ciceronov prijatelj in učitelj deklamacij; umrl je okrog l. 62: Ci.; apel. Róscij = prvak v svoji stroki, največji strokovnjak na področju svoje stroke: Ci., Plin. — Od tod adj. Rōsciānus 3 Róscijev: imitatio Ci.

2. S. Roscius Amerīnus Sekst Roscij iz Amerije je v času Sulovih proskripcij izgubil po krivem obtoženega očeta; pred obtožbami, češ da je ubil svojega očeta, ga je l. 80 uspešno branil Cicero (govor je še ohranjen): Ci., Gell.

3. L. Roscius Otho Lucij Roscij Oto(n), Ciceronov prijatelj, je kot ljudski tribun l. 67 predlagal po njem imenovani zakon lex Roscia, ki je vitezom odkazoval prvih 14 klopi v gledališču: Ci., Iuv. — Od tod adj. Rōscius 3 Róscijev: lex Roscia Ci.

4. L. Roscius Fabatus Lucij Roscij Fabat, Cezarjev legat v Galiji: Ci. ep.

Rubrius 3 (ruber) Rúbrij(ev), ime rim. rodu. Znani so:

1. Verov sotovariš in pomagač: Ci.

2. L. Rubrius Senator Lucij Rubrij Senator, Cezarjev nasprotnik, ujet l. 49 v Korfiniju: C.

3. R. Gallus Rubrij Gal, poveljnik pod Neronom in Vespazijanom: T. Od tod adj. Rubriānus 3 Rúbrijev, rúbrijski: senatus consultum Dig.

Rupilius 3 Rupílij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani so

1. P. Rupilius Publij Rupilij, konzul l. 132 skupaj s Popilijem Lenatom: Ci.; po njem sta imenovana dva zakona: leges Rupiliae Ci.

2. P. Rupilius Rex Publij Rupilij Reks iz Prenesta, Horacijev sodobnik, ki ga je Oktavijan uvrstil na proskripcijsko listo: H.

3. A. Rupilius Avel Rupilij, zdravnik: Ci.

4. Rupilius Rupilij, gledališki igralec za časa Cicerona: Ci.

Sallustius (Sālustius) 3 Salústij(ev), ime rimskega plebejskega rodu, od katerega so poseb. znani

1. C. Sallustius Crispus Gaj Salustij Krisp, rojen l. 86 v Amiternu na Sabinskem, v mladih dneh razvpit potratnež in razkošnež, kot tribunus plebis l. 52 Ciceronov nasprotnik v Milonovi pravdi, privrženec Julija Cezarja. Ta mu je l. 49 vrnil senatorsko čast, potem ko ga je bil cenzor Apij Klavdij Pulher l. 50 izključil iz senata, menda zaradi njegovega nemoralnega življenja, dejansko pa iz političnih vzrokov. Leta 47 je bil propretor v Afriki, pozneje prokonzul v Numidiji, kjer je tako obogatel, da je po vrnitvi v Rim s pridobljenim bogastvom dal na vrtnem griču (collis hortorum) pri Solnih vratih (porta Salaria) zasaditi krasne vrtove, po njem imenovane horti Sallustiani, in zgraditi forum Sallustianum. Ko so ga Numidijci obtožili izsiljevanja, se je obsodbe rešil s Cezarjevo pomočjo. Po Cezarjevi smrti se je posvetil zgolj zgodovinopisju in izdal dela Bellum Catilinae, Bellum Iugurthinum in Historiae; zadnje delo, ki obsega pet knjig, se je ohranilo le v odlomkih. Umrl je l. 35: AUCT. B. AFR., Q., T., MART., GELL. Od tod adj. Sallustiānus (Sālustiānus) 3 Salústijev, Salustija (objektni gen.), salustijánski: horti PLIN., T., sententia SEN. RH., brevitas Q., lectio GELL. Salustija (= Salustijevih spisov); subst. Sallustiānus -ī, m salústijevec, salustijánec, posnemovalec Salústija: SEN. PH.; od tod adv. Sallustiānē po salústijevsko (salustijánsko), po Salústijevo = po navadi salústijevcev (salustijáncev): PRISC.

2. Sallustius Crispus Salustij Krisp, pranečak prejšnjega in posinovljenec, v mladosti zloglasen zapravljivec in pohotnež, pozneje izvrsten trgovec, zelo darežljiv in ljubitelj lepega; vir njegovega bogastva so bili donosni rudniki in lepa posestva. Imel je velik vpliv pri cesarjih Avgustu in Tiberiju, umrl pa je l. 20. po Kr.: H., SEN. PH., T. Od tod adj. Sallustiānus (Sālustiānus) 3 Salústijev: aes Sallustianum PLIN. pridobivan(a) v Salustijevih rudnikih.

3. Cn. Sallustius Gnej Salustij, prijatelj Cicerona, s katerim je šel skupaj v pregnanstvo: CI. EP.