Franja

Zadetki iskanja

  • tihomorski pridevnik
    (o Tihem oceanu) ▸ csendes-óceáni
    tihomorsko otočje ▸ csendes-óceáni szigetcsoport
    tihomorsko ladjevje ▸ csendes-óceáni hajóhad
    tihomorska državica ▸ csendes-óceáni ország
    tihomorski otok ▸ csendes-óceáni sziget
    tihomorski otoček ▸ csendes-óceáni szigetecske
    tihomorska obala ▸ csendes-óceáni partvonal
    tihomorsko območje ▸ csendes-óceáni térség
    tihomorska flota ▸ csendes-óceáni flotta
    tihomorska država ▸ csendes-óceáni ország
    Na praznovanja pa se pripravljajo tudi že druge tihomorske in azijske države. ▸ Más csendes-óceáni és ázsiai országok is készülődnek már az ünneplésre.
  • tisočica samostalnik
    1. (število tisoč) ▸ ezer, ezres
    magična tisočica ▸ mágikus ezres
    preseči tisočico ▸ túllépi az ezret
    Leta 1997 smo prebili tisočico, leta 2001 pa število deset tisoč registriranih domen. ▸ 1997-ben túlléptük az ezer, 2011-ben pedig a tízezer regisztrált domaint.
    Danes opolnoči se izteče rok za prijave, že zdaj pa je število prijavljenih kolesarjev preseglo tisočico. ▸ Ma éjfélkor jár le a jelentkezési határidő, de a kerékpárosok száma már most meghaladta az ezret.

    2. matematika (desetiška enota) ▸ ezres
    ločilo tisočic ▸ ezres tagoló
    Pozoren bodi na obliko decimalnega ločila in ločevanje tisočic. ▸ Figyelj oda a tizedesjel formájára, és az ezresek tagolására!
  • tísti (-a -o)

    A) adj.

    1. quello:
    tisti človek tam je moj stric quel signore là è mio zio

    2. (za izražanje časovne odmaknjenosti) quello:
    v tistih časih a quei tempi

    3. (za izražanje, da se je o čem še prej govorilo) quello:
    kako je s tisto vašo zadevo com'è andata a finire quella sua faccenda?
    pospeševati razvoj tistih dejavnosti, ki se kmalu rentirajo incentivare lo sviluppo di quelle attività che sono redditizie a breve termine

    4. (za poudarjanje pomena besede) quello:
    zaradi tistih nekaj tolarjev sta se sprla hanno litigato per quei due soldi

    B) tísti (-a -o) pron.

    1. quello (-a):
    tisti tam je naš prijatelj quello là è un nostro amico

    2. (za izražanje osebe ali stvari, ki jo določa odvisnik) quello; colui, colei che (pl. coloro che); chi:
    misli na tiste, ki stradajo pensa a quelli che non hanno da mangiare, pensa a chi non ha da mangiare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, ki se noče ali ne more imenovati) quello, quella; quel tale, quella tale; quella cosa:
    ves večer je silil vanjo tisti, kako se že piše tutta la sera le stava addosso quel tale, com'è che si chiama
    evf. samo na tisto misliš pensi solo a quella cosa, a quello
    pren. imeti jo za eno od tistih ritenerla una di quelle, una donnina allegra
    gospodar je, tisto pa, tisto è un buon padrone, non c'è che dire
    hvala za vse! Dajte no, kaj bi tisto! grazie di tutto! Ma si figuri!
    PREGOVORI:
    tistega pesem pojem, čigar kruh jem chiamo babbo chi mi dà pane; chi mi da da mangiar tengo da quello
  • to1 (tega, temu, to, pri tem, s tem)

    1. das; da-, dar- (proti temu dagegen, čez to darüber, za to dafür, o tem darüber, pri tem dabei, s tem damit, dadurch …)
    čemu to/kaj naj bi s tem? was soll das?
    odkod ti to/odkod si to vzel? wo hast du das her?

    2.
    to je/to se pravi das heißt

    3.
    to, da … [daß] dass …/die Tatsache, [daß] dass …
    kako to, da …? wieso …?

    4. vezniško
    zaradi tega deswegen
    poleg tega dabei
    kljub temu trotzdem
    v tem ko/vtem ko indem
    s tem da indem
    |
    to je dovolj! das reicht!
    to je pa že preveč! jetzt schlägt's dreizehn!
  • tólči (tólčem)

    A) imperf.

    1. battere, picchiare, percuotere, pestare:
    tolči po vratih battere alla porta, bussare
    tolči po mizi battere sul tavolo
    tolči s kljunom beccare
    tolči s krampom picconare
    tolči z gorjačo randellare
    tolči z macolo mazzolare
    tolči z nogo pestare il piede, i piedi

    2.
    tolči gramoz dimezzare la ghiaia
    tolči lešnike, orehe schiacciare noccioline, noci
    tolči maslo fare il burro
    tolči smetano montare la panna

    3. battere, suonare; tamburellare, picchiettare:
    v zvoniku tolče polnoč l'orologio del campanile batte la mezzanotte
    toča tolče po šipah la grandine tamburella sui vetri

    4.
    tolči z repom dimenare la coda
    tolči s krili sbattere le ali

    5. pren. battere (del cuore):
    srce glasno, hitro, razburjeno tolče il cuore batte forte, veloce, inquieto

    6. pren. voj. sparare, mitragliare, bombardare:
    tolči sovražnika iz zasede tendere un'imboscata al nemico
    letala tolčejo mesta v zaledju l'aviazione bombarda le città delle retrovie

    7. tolči po attaccare, criticare:
    kritika tolče po površnosti dela la critica rinfaccia all'opera la sciatteria

    8. (prizadevati) colpire, danneggiare:
    kmeta tolčejo slabe letine il contadino risente dei cattivi raccolti

    9. (s težavo govoriti kak jezik) masticare:
    nekako tolčem angleščino mastico un po' di inglese

    10. pren. (živeti, shajati) vivacchiare, campare:
    nekako že tolčemo si campa
    tolči revščino, pomanjkanje campare d'aria
    tolči lakoto fare la fame
    vse leto tolči krompir mangiare patate tutto l'anno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. tolči žogo v mrežo tirare a rete
    tolči rekord battere un record
    pejor. tolči mimo, v prazno tirare a vuoto, non cogliere il nesso

    B) tólči se (tólčem se) imperf. refl.

    1. battersi:
    pren. tolči se po glavi pentirsi
    tolči se po prsih battersi il petto; vantarsi

    2. battersi, lottare

    3. contrastare, essere in contrasto:
    njegovo mnenje se je tolklo z mnenji drugih il suo parere contrastava con quello degli altri
    barve se tolčejo i colori contrastano, fanno a pugni

    4. pren. campare, vivacchiare
  • trájati to last, to continue; to take time; to be; to go on

    to mi traja predolgo I can wait no longer
    to ne more dolgo trájati that cannot last (ali go on for, continue for) long
    to traja že nekaj let this has been going on for a few years
    to bo dolgo trajalo it will take along time
    to mi bo dolgo trajalo this will last me for a long time
    to bo trajalo vsaj do jutri it will last out the night
    prelepo, da bi trajalo too good to last
    dokler bo trajalo lepo vreme, ostanemo na deželi as long as the fine weather continues we shall remain in the country
    kratko, malo časa trájati to be of short duration
    vihar je trajal vso noč the storm lasted all night long
    potovanje bo trajalo 5 dni the journey will last 5 days
    ta igra nam traja predolgo we find this play too long
    trájati dalj (časa) kot (kaj) to outlast (something)
    naše življenje traja le kratek čas our life is but a short span
  • trav|a1 ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika das Gras (močvirska Sumpfgras, morska Seegras, pampaška Pampasgras, Silbergras, pisana Bandgras, senožetna Wiesengras, za krmo Futtergras)
    medena trava rastlinstvo, botanika Honiggras
    pasja trava rastlinstvo, botanika Knäuelgras
    svete Lucije trava rastlinstvo, botanika (navadna smetlika) der Augentrost
    šmarna trava rastlinstvo, botanika Mariengras
    vražja trava rastlinstvo, botanika (rogovilček) das Knopfkraut
    …trave Gras-
    (košnja die Grasernte, šop das Grasbüschel, vrsta die Grasart)
    hoja po rosni travi medicina das Tautreten
    košara za travo pri kosilnici: der Grasfangkorb
    krmljenje s travo die Grasfütterung
    porasel s travo grasig
    škarje za travo die Grasschere, Rasenschere, Rasenkantenschere
    slišati travo rasti figurativno das Gras wachsen hören
    to je že davno prerasla trava darüber ist längst Gras gewachsen
  • trening samostalnik
    1. (o športni pripravi) ▸ edzés, tréning
    pomanjkanje treninga ▸ edzéshiány
    uradni trening ▸ hivatalos edzés, hivatalos tréning
    V petek zjutraj smo imeli uradni trening, popoldne pa se je pričelo zares. ▸ Péntek reggel volt a hivatalos edzés, délután pedig megkezdődött az igazi munka.
    naporen trening ▸ megerőltető edzés
    intenziven trening ▸ intenzív tréning
    trening na snegu ▸ havas edzés
    trening na igrišču ▸ edzés a pályán
    trening pred dirko ▸ verseny előtti edzés
    trening z utežmi ▸ súlyzós edzés
    opraviti treningkontrastivno zanimivo edz
    izpustiti trening ▸ edzést kihagy
    Zaradi bolečin je izpustil oba ponedeljkova treninga, včeraj pa je že vadil, tako da bo danes zanesljivo igral. ▸ Fájdalmak miatt kihagyta mindkét hétfői edzést, de tegnap már gyakorolt, így ma biztosan játszik.
    veliko treninga ▸ sok tréning
    Ekipa je mlada in bo za svojo uveljavitev potrebovala veliko treningov in tekem. ▸ A csapat fiatal, és az eredményekhez még sok edzésre és mérkőzésre lesz szükség.
    trening smuka ▸ lesiklóedzés
    trening nogometašev ▸ focisták edzése
    trening karateja ▸ karateedzés
    trening skakalcev ▸ síugrók edzése
    trening teka ▸ futóedzés
    trening košarke ▸ kosárlabdaedzés
    program treninga ▸ edzésprogram
    Povezane iztočnice: suhi trening, kvalifikacijski trening, kondicijski trening, aerobni trening, višinski trening, intervalni trening, tekma za trening, trening varne vožnje, trening tekma

    2. neštevno (o telesni aktivnosti) ▸ edzés
    trening za moč ▸ erőedzés
    trening v fitnesu ▸ fitneszedzés
    trening mišic ▸ izomedzés
    Plavanje je idealen trening, ki ne obremenjuje sklepov. ▸ Az úszás egy ideális edzés, amely nem erőlteti meg az ízületeket.

    3. neštevno (o spretnosti ali veščini) ▸ tréning, torna
    trening možganov ▸ agytréning, agytorna
    Pri bridžu ne gre le za družabnost, temveč tudi za odličen trening možganov, ki aktivira druge dele možganov kot intelektualno delo. ▸ A bridzs nem csak a társaságról szól, hanem remek agytorna is, amely az agy más részeit aktiválja, mint a szellemi munka.
    mentalni trening ▸ mentális tréning
    motivacijski trening ▸ motivációs tréning
    komunikacijski trening ▸ kommunikációs tréning
    Povezane iztočnice: trening asertivnosti
  • trgati hlače v šolskih klopeh frazem
    (hoditi v šolo) ▸ koptatja az iskolapadot
    Kaj vse so že napovedovali, odkar sem nehal trgati hlače v šolskih klopeh. ▸ Mi mindent jelentettek már be, mióta befejeztem az iskolapad koptatását.
  • trí | tríje numer.

    1. tre:
    korakati po tri in tri marciare in file per tre
    delati v treh izmenah lavorare in tre turni
    čakati do treh aspettare fino alle tre
    drama v treh dejanjih dramma in tre atti
    tri dimenzije le tre dimensioni
    šol. žarg. dobiti tri prendere un tre (buono)

    2. dva, tri; tri, štiri (za izražanje približnosti) qualche:
    spiti dva, tri kozarce bere due o tre bicchieri
    počakati tri, štiri minute attendere qualche momento, un momentino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govoriti tja v tri dni parlare a vanvera, dire cose strampalate
    živeti v tri dni vivere alla giornata, senza uno scopo
    pog. tako te bom, da boš tri sonca videl ti farò vedere le stelle
    delati, jesti za tri lavorare, mangiare per tre
    en, dva, tri in že ga ni bilo več un due tre ed era sparito
    lingv. tri pike puntini
    rel. trije kralji i Re Magi, Epifania
    šah mat v treh potezah scacco matto in tre mosse
    PREGOVORI:
    za družbo so potrebni vsaj trije tres faciunt collegium
  • trobíti (-im) imperf.

    1. suonare la tromba, il corno (e sim.):
    trobiti zbor, umik suonare l'adunata, la ritirata
    lov. nekdaj trobiti halali suonare l'hallalì

    2. avt. suonare il clacson, clacsonare:
    trobiti vsevprek strombazzare

    3. pren. divulgare, diffondere, strombazzare:
    trobiti laži strombazzare menzogne

    4. ripetere continuamente, con insistenza:
    nehaj že trobiti eno in isto smettila di ripetere sempre la stessa cosa
    pren. trobiti v isti rog ululare coi lupi
  • ubada|ti se (-m se)

    1. (ukvarjati se) sich abgeben mit, sich zu schaffen machen mit; (prekarjati se) zu schaffen machen (s tem se ubadam das macht mir zu schaffen); s problemom, mislijo: beschäftigen (s tem problemom se že dolgo ubadam dieses Problem beschäftigt mich schon lange)

    2. (boriti se proti) ankämpfen gegen

    3. z boleznijo, s težavami: herumlaborieren an
  • učinkováti (-újem) imperf.

    1. agire; avere effetto:
    učinkovati na snov s segrevanjem agire sulla sostanza riscandandola
    reforma že učinkuje la riforma fa sentire già i suoi effetti

    2. avere un'azione, operare:
    ta glasba učinkuje uspavalno questa musica ha un'azione soporifera

    3. apparire, risultare:
    njen obraz učinkuje bledo ha un volto che appare sbiadito
  • uredi|ti (-m) urejati

    1. (spraviti v red) ordnen, in Ordnung bringen; na novo, drugače: umordnen

    2. zadeve: arrangieren, (spraviti v red) regeln, pogovorno: klarkriegen; posle, službene zadeve: erledigen; s predpisom: regeln; (poravnati račun) klarmachen
    urediti si lase sein Haar machen
    urediti tako, da … es so einrichten, [daß] dass …
    to se bo že uredilo das wird schon

    3. za določen namen - za plovbo: schiffbar machen; smučišče, komunalno - zemljišče: erschließen
  • ust|a1 srednji spol množina der Mund
    otroška usta Kindermund (tudi figurativno)
    dihanje skozi usta die Mundatmung
    maska za usta der Mundschutz
    dihanje usta na usta die Mund-zu-Mund-Beatmung, die Atemspende
    dihanje usta na nos Mund-zu-Nase-Beatmung
    izpiranje ust das Mundspülen
    kotiček ust der Mundwinkel
    celična usta (citostom) Zellmund
    sesalna usta Saugmund
    (gobec) das Maul
    |
    umazana usta figurativno das Schandmaul
    lačna usta množina hungrige Mäuler
    ena usta količina: das Mundvoll
    usta v obliki srca [Kußmund] Kussmund
    zaklenjena usta figurativno ein [Schloß] Schloss vor dem Mund
    ki se mu ne ljubi ust odpreti mundfaul
    zamašitev ust die Knebelung
    stisnjenih ust verkniffen
    našobiti usta den Mund spitzen; einen Schmollmund machen
    opeči si usta sich den Mund verbrennen
    razvleči usta ein Froschmaul ziehen
    zamašiti usta den Mund stopfen
    z zatičem: knebeln
    zapreti usta figurativno den Mund verbieten; über den Mund fahren
    na široko odpirati usta figurativno eine große Lippe riskieren
    samo da ust odpre, že laže er lügt, wenn er den Mund auftut
    pripeljati eno čez usta über den Mund fahren
    iz ust aus dem Mund
    figurativno vzeti (besedo) iz ust (das Wort) aus dem Mund nehmen; vorgreifen; misliti enako: aus der Seele sprechen
    zadah iz ust der Mundgeruch
    dati k ustom an die Lippen führen
    nesti k ustom an den Mund setzen
    dati prst na usta den Finger auf die Lippen legen
    figurativno hvaliti na vsa usta über den grünen Klee loben
    režati se na vsa usta über das ganze Gesicht lachen
    na ustih med, v srcu led Honig auf dem Mund, Galle im Herzen
    pena na ustih figurativno der Geifer
    s peno na ustih mit Schaum vor dem Mund
    viseti komu na ustih figurativno (jemandem) auf den Lippen hängen
    od ust do ust von Mund zu Mund
    od ust si pritrgati vom Munde absparen, sich am eigenen Leibe ersparen
    figurativno iti od ust do ust die Runde machen
    držati pred usti vorhalten
    preko ust (oralno) oral
    skozi usta medicina (peroralen) peroral
    v usta in den Mund
    figurativno iz rok v usta aus der Hand in den Mund
    živeti: von der Hand in den Mund (leben)
    figurativno prileteti v usta pečene piške: ins Maul fliegen
    v ustih im Mund
    obračati besede v ustih das Wort im Munde herumdrehen, im Mund umdrehen
    okus v ustih der Nachgeschmack
    raztopiti se v ustih auf der Zunge zergehen
    zamašek/zatič v ustih der Knebel
    roditi se z zlato žlico v ustih mit einem silbernen/goldenen Löffel im Mund geboren sein
    brati z ust von den Lippen lesen
    zijati z odprtimi usti mit offenem Munde dastehen
    žvečiti s polnimi usti mampfen
    sinhroniziran z usti film: lippensynchron
  • utêči (utêčem) | utékati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. colare (via), scolare

    2. (uiti, uhajati) scappare, fuggire; sfuggire:
    uteči pred zasledovalci sfuggire agli inseguitori

    3. tr. avt. rodare (il motore, l'auto)

    B) utêči se (utêčem se) perf. refl.

    1. funzionare bene, essere ben avviato; ingranare:
    serijska proizvodnja je že utečena la produzione in serie è già ben avviata

    2. pren. calmarsi, placarsi; scomparire, passare:
    počakaj, da se mu jeza uteče aspetta che gli passi la rabbia
  • úzus (-a) m knjiž. uso, usanza; consuetudine; prammatica:
    izmenjava podatkov je že uzus lo scambio delle informazioni è ormai di prammatica
  • varčevalni račun stalna zveza
    (bančni račun) ▸ takarékszámla, megtakarítási számla
    odpreti varčevalni račun ▸ takarékszámlát nyit
    prenesti na varčevalni račun ▸ megtakarítási számlára átutal
    Ko boš imela že nekaj privarčevanega denarja, pa odpri varčevalni račun. ▸ Amikor már lesz némi megtakarított pénzed, nyiss takarékszámlát.
  • vàš (váša -e)

    A) adj.

    1. vostro; suo:
    vaši športniki i vostri sportivi
    vaša dolžnost je, da pridete è suo dovere venire

    2. (v nagovoru, ob naslovu za najvišje državne predstavnike, vladarje) Vostro, Suo:
    Vaše kraljevo veličanstvo Vostra Maestà
    Vaša ekscelenca Sua Eccellenza
    Vaša gnada Vostra Grazia
    Vaša presvetlost Sua Signoria Illustrissima
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    on je vaših let ha la vostra età
    pog. če bi bil jaz na vašem mestu al suo posto, se fossi in lei
    v vašem primeru nel suo caso
    dajte že mir s tem vašim športom e finitela una buona volta con questo vostro sport!
    to ni vaša stvar non sono cose che la riguardino
    to bi rad slišal iz vaših ust questo vorrei sentirlo da lei

    B) vàš (váša -e) pron. vostro; suo:
    vaši so izgubili i vostri (sportivi, giocatori e sim.) hanno perso
    v mestu sem videl vaše in città ho incontrato i suoi (parenti)
    naj bo po vašem e sia come dice (vuole) lei
    tu ni nič vašega qua non c'è niente di suo
  • vcepiti glagol
    1. (vsaditi v zavest; privzgojiti) ▸ beleolt, olt
    vcepiti strah ▸ félelmet beleolt
    vcepiti vrednote ▸ értékeket beleolt
    vcepiti mladim ▸ fiatalokba beleolt
    vcepiti v glavo ▸ beleültet
    vcepiti v otroštvu ▸ gyermekkorban beleolt
    vcepiti ljubezen do narave ▸ természet iránti szeretetet olt bele
    vcepiti občutek krivde ▸ bűntudatot olt bele
    Malo ljudi na pomembnih funkcijah se zaveda, kako neprecenljive so vrednote, ki jih starši z vzgojo vcepijo svojim naslednikom. ▸ Csak kevés fontos tisztséget betöltő ember van tudatában annak, mennyire felbecsülhetetlenek azok az értékek, amelyeket a szülők a nevelés során oltanak az utódaikba.
    Trener nam je že tedaj vcepil v glavo, da je pomembna le ta tekma in da jo lahko dobi eno ali drugo moštvo. ▸ Az edző már akkor beleoltotta a fejünkbe, hogy csak ez a meccs a fontos, és hogy bármelyik csapat győzhet.

    2. (vnesti v organizem) ▸ beültet, bead
    Veliko otrok pa je s sorodniki center zapustilo, še preden so jim lahko vcepili vse odmerke cepiva.kontrastivno zanimivo Azonban a központot sok gyermek elhagyta a szüleivel, mielőtt beadhatták volna nekik a vakcina valamennyi oltását.
    Raziskovalci so dva tuja gena vcepili v dedno zasnovo bacillusa anthracisa. Nova različica povzročitelja vraničnega prisada je bila odporna na cepiva. ▸ A kutatók két idegen gént ültettek be a bacillus anthracis genotípusába. A lépfene kórokozójának az új változata ellenállóvá vált a vakcinák ellen.

    3. (vtisniti) ▸ beültet
    Predlagal bi akcijo, da bi vsako podjetje v proizvodnji svojega izdelka vcepilo nekaj, kar bi bilo specifično.kontrastivno zanimivo Olyan akciót javasolnék, melynek keretében minden vállalat a termékének a gyártási folyamatába valami speciálisat vinne be.
    Fordovci pri Mondeu niso imeli veliko dela, ko so mu vcepili še več športnega duha, saj je že v osnovi zelo dinamičen avtomobil.kontrastivno zanimivo A fordosoknak a Mondeoval nem volt sok dolguk, a sportossága fokozásánál, mivel ez már alapjáraton is egy dinamikus jármű.

    4. (vstaviti cepič v rastlino) ▸ beleolt, beolt
    Cepič za brst odrežemo iz zrelega poganjka tekočega leta in ga vcepimo v urez podlage. ▸ Az oltóvesszőt a folyó évi zöld hajtásról metsszük le, és beleoltjuk az alanyon lévő hasítékba.