Franja

Zadetki iskanja

  • tík3

    tik (ob) muy cerca de, junto a; (takoj za) inmediatamente después
    tik pred praznikom en vísperas de la fiesta
    tik nad zemljo a ras de tierra, a ras del suelo
  • tilnik samostalnik
    (del vratu) ▸ tarkó
    zlomiti si tilnikkontrastivno zanimivo kitöri a nyakát
    zlomiti tilnikkontrastivno zanimivo nyakat eltör
    otrdel tilnik ▸ merev tarkó
    bolečine v tilniku ▸ tarkófájdalom
    popraskati se po tilniku ▸ tarkót megvakar
    speti si lase na tilniku ▸ hajat tarkón összeköt
    položiti roko na tilnik ▸ kezet tarkóra rak
    ustreliti v tilnik ▸ tarkón lő
    Lase je imela spete na tilniku. ▸ A haja a tarkóján volt összekötve.
    Vrglo ga je iz avtomobila in zlomil si je tilnik! ▸ Kirepült az autóból és kitörte a nyakát.
    Sopomenke: zatilje, zatilnik
  • tílnik (-a) m anat. nuca, cervice; šalj. cuticagna:
    zavezati si ruto na tilniku annodarsi il fazzoletto sulla nuca
    pren. skloniti, upogniti tilnik piegare la cervice
    zlomiti komu tilnik rompere l'osso del collo a qcn.
    pren. sedeti komu na tilniku stare sul collo a qcn.
  • timbre moški spol žig; kov; kolek; poštna znamka; zvonec; figurativno slavno dejanje

    timbre de alarma (železniška) zasilna zavora
    timbre de correo, timbre postal poštni žig
    timbre elétrico električni zvonec
    timbre de goma štampiljka (iz gume)
    timbre móvil kolek
    timbre de la voz barva glasu
    derecho del timbre kolkovina
    libre de timbre prost kolkovine
    matar el timbre uničiti kolek
    sujeto al timbre podvržen kolkovini
    tocar el timbre pozvoniti
  • time1 [táim]

    1. samostalnik
    čas; delovni čas; ura, trenutek
    šport najkrajši čas
    glasba akt, tempo
    vojska tempo, korak, hitrost marša
    množina časovna tabela, vozni red; službena doba; doba, epoha, era, vek; časi; prilika, priložnost; krat (pri množenju); nosečnost, porod; določeno razdobje; prosti čas, brezdelje
    množina, pogovorno v zaporu preživeta leta; računanje časa (po soncu, Greenwitchu itd.); plačilo po času (od ure, od dni itd.)

    the Times (ednina konstrukcija) časopis Times
    time out of mind davni čas(i)
    time past, present and to come preteklost, sedanjost in prihodnost
    civil time navadni čas
    the correct (right) time točen čas
    a work of time zamudno delo!
    time! šport zdaj!
    time, gentlemen, please! time! closing time! zapiramo! (opozorilo obiskovalcem v muzeju, knjižnici ipd.)
    hard times težki časi
    the ravages of time zob časa
    the good old time dobri stari časi
    against time proti uri, z največjo hitrostjo, zelo naglo
    ahead of (before) one's time prezgodaj, preuranjeno, prerano
    all the time ves čas, nepretrgano, neprekinjeno
    a long time since zdavnaj
    at any time ob vsakem (kateremkoli) času
    at a time naenkrat, skupaj, skupno, hkrati
    one at a time po eden, posamično
    at all times vsak čas, vedno
    as times go v današnjih časih
    at times od časa do časa, občasno
    at no time nikoli, nikdar
    at one time nekoč, nekdaj
    at some time kadarkoli, enkrat
    at some other time, at other times (enkrat) drugič, drugikrat
    at the present time sedaj, zdaj, táčas
    at the same time istočasno, ob istem času; hkrati; vseeno, pri vsem tem, vendarle
    at this time of day figurativno v tako kasnem času dneva, ob tako pozni uri
    at that time tisti čas, tačás
    before one's time prezgodaj, prerano
    behind time prepozno
    to be behind time imeti zamudo
    by that time do takrat, dotlej; medtem
    close time lov lovopust
    each time that... vsakikrat, ko
    every time vsakikrat, vsaki pot
    for all time za vse čase
    for the time trenutno, ta trenutek
    for the time being za sedaj, trenutno, v sedanjih okolnostih
    for the last time zadnjikrat
    from time immemorial (od)kar ljudje pomnijo
    from time to time od časa do časa
    for a long time past že dolgo
    in the course of time v teku časa
    in day time v dnevnem času, podnevi, pri dnevu
    in due (proper) time o pravem času
    in good time pravočasno
    all in good time vse ob svojem času
    in no time v hipu, kot bi trenil (hitro)
    in the mean time medtem, med (v) tem času
    in the length of time trajno
    in the nick of time v pravem času, v kritičnem času
    in time pravočasno; v ritmu, po taktu
    in times of old v starih časih
    in one's own good time kadar je človeku po volji
    in time to come v bodoče, v prihodnje
    many a time včasih; marsikaterikrat
    many times mogokrat, često
    mean time srednji, standardni čas
    near one's time (o ženskah) pred porodom
    not for a long time še dolgo ne, še dolgo bo trajalo
    off time iz (zunaj) takta, ritma
    on time točno, o pravem času
    once upon a time (there was a king) nekdaj, nekoč (je bil kralj...)
    out of time iz takta, ne po taktu, iz ritma; ob nepravem času, predčasno, prepozno
    some time longer še nekaj časa
    some time about noon nekako opoldne
    time after time ponovno, češče
    time and again ponovno, češče, večkrat
    this long time zdavnaj
    this time a year (twelve months) danes leto (dni), ob letu
    this time tomorrow jutri ob tem času
    till next time do prihodnjič
    times without (out of) number neštetokrat
    to time pravočasno, točno; zelo hitro; zastarelo za vedno
    up to time točno
    up to the present time, up to this time dozdaj, doslej, do danes
    up to that time do takrat, dotlej
    what time? ob katerem času? kdaj?
    what time? poetično (v času) ko
    with times časom, sčasoma
    time is money čas je zlato
    what is the time? what time is it? koliko je ura?
    it is high time to go skrajni čas je, da gremo
    time is up! čas je potekel!
    there is time for everything vse ob svojem času
    he is out of his time končal je učenje (vajenstvo); odslužil je svoj (vojaški) rok
    now is your time zdaj je prilika zate
    she is far on in her time ona je v visoki nosečnosti
    she was near her time bližal se je njen čas (poroda)
    it was the first time that bilo je prvikrat, da...
    to ask time ekonomija prositi za podaljšanje roka
    to beat the time udarjati, dajati takt
    to bid (to give, to pass) s.o. the time of (the) day želeti komu dober dan, pozdraviti koga
    to call time šport dati znak za začetek ali za konec
    to comply with the times vdati se v čase
    my time has come moj čas (smrti) je prišel
    my time is drawing near bliža se mi konec
    to do time sleng odsedeti svoj čas v zaporu
    to get better in times časom si opomoči
    my watch gains (loses) time moja ura prehiteva (zaostaja)
    he has time on his hands ima mnogo (prostega) časa, ne ve kam s časom
    to have a time with pogovorno imeti težave z
    to have a time of it izvrstno se zabavati
    to have a good (fine) time dobro se zabavati
    to have a hard time preživljati težke čase
    I have had my time najboljši del svojega življenja imam za seboj
    what a time he has been gone! kako dolgo ga ni!
    to keep time držati takt (korak), plesati (hoditi, peti) po taktu
    to keep good time iti dobro, točno (o uri)
    I know the time of day pogovorno jaz vem, koliko je ura
    to kill time čas ubijati
    this will last our time to bo trajalo, dokler bomo živeli
    what time do you make? koliko je na tvoji (vaši) uri?
    to lose time izgubljati čas; (ura) zaostajati
    to mark time na mestu stopati (korakati), ne se premikati se z mesta
    to move with the times, to be abreast of the times iti, korakati s časom
    time will show čas bo pokazal
    I am pressed for time mudi se mi
    to serve one's time vojska služiti svoj rok
    to speak against time zelo hitro govoriti
    to stand the test of time obnesti se; upirati se zobu časa
    to take one's time vzeti si čas, pustiti si čas
    take your time! ne hiti!
    to take time by the forelock pograbiti priliko, izkoristiti (ugoden) trenutek
    take time while time serves izkoristiti čas, dokler ga imaš
    tell me the time povej mi, koliko je ura
    time and tide wait for no man čas beži; ne zamudi prilike; izkoristi priložnost
    to watch the time pogledovati (često pogledati) na uro
    to watch one's time prežati na ugodno priložnost
    to waste time čas zapravljati
    to work against time delati z največjo hitrostjo (tempom)

    2. pridevnik
    časoven
    ekonomija z določenim plačilnim rokom; (ki je) na obroke
  • Tinge in Tingi, acc. -im, f Tínga, mesto v Mavretaniji (zdaj Tanger): Mel., Plin., Sil. Od tod adj. Tingitānus 3 tínški, tingitánski: provincia Plin. del Mavretanije, ki se imenuje tudi Mauritania Tingitana Tingitanska (Tinška) Mavretanija.
  • tinta f

    1. barva:
    mezza tinta (barvni) polton
    la tinta della carnagione (colorito) polt
    la tinta del cielo barva neba
    in tinta unita enobarven, enobarvno

    2. obarvanost; ton:
    un racconto dalla tinta malinconica otožno obarvana pripoved
    a forti tinte pren. dramatično obarvan
    a fosche tinte pren. pesimistično obarvan
    calcare le tinte pren. pretiravati pomembnost, resnost (dogodka)

    3. pren. pog. politično prepričanje, politična opredeljenost; pog. sorta
  • tío moški spol stric, ujec; ljudsko boter; bratranec; ljudsko Čudak, tip; domače grobijan; Argentina star črnec

    tío abuelo stari stric
    tío segundo (tercero) stric v drugem (tretjem) kolenu
    tío vivo vrtiljak
    en casa del tío (pop) v zastavljalnici
    es un tío comiendo (fam) je hud jedec
  • típ1 (-a) m

    1. tipo; modello:
    nov tip stroja un nuovo tipo di macchina
    športni tip avtomobila un modello sportivo di automobile
    deliti ljudi v tipe po duševnih, telesnih lastnostih dividere le persone in tipi per caratteri psichici, somatici
    (on, ona) ni moj tip non è il mio tipo
    tip gotske stavbe tipo di costruzione gotica
    pesmi izpovednega tipa poesie di tipo lirico

    2. pejor. tipo, soggetto; pog. tomo:
    nevaren, sumljiv tip un tipo pericoloso, sospetto
    s takim tipom nočem imeti opravila con tipi così non voglio avere a che fare
    pokvarjen tip un tipo corrotto

    3. lit. (lik s poudarjeno značajsko potezo) tipo:
    tip hinavca, skopuha, upornika il tipo dell'ipocrita, dell'avaro, del ribelle
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    antr. brahikefalni, dolihokefalni, mikrokefalni tip (človeka) tipo brachicefalo, dolicocefalo, microcefalo
    slušni, vizualni tip tipo uditivo, visivo
    psih. ekstravertirani, introvertirani tip tipo estroverso, introverso
    arhit. dvoranski tip cerkve chiesa a una navata
    gozd. gozdni tip tipo di bosco
    lingv. naglasni tip tipo di accento
    zool. osnovni tip tipo caratteristico
  • tipkovnica samostalnik
    (del računalniške opreme) ▸ billentyűzet
    običajna tipkovnica ▸ hagyományos billentyűzet
    klasična tipkovnica ▸ klasszikus billentyűzet
    vgrajena tipkovnica ▸ beépített billentyűzet
    numerična tipkovnica ▸ numerikus billentyűzet
    računalniška tipkovnica ▸ számítógép billentyűzet
    uporabljati tipkovnico ▸ billentyűzetet használ
    zaklepanje tipkovnice ▸ billentyűzet lezárása
    tipkanje po tipkovnici ▸ billentyűzeten gépelés
    tipkati po tipkovnici ▸ billentyűzeten gépel
    tipke na tipkovnici ▸ billentyűzet gombjai
    miška in tipkovnica ▸ egér és billentyűzet
    brezžična tipkovnica ▸ vezetéknélküli billentyűzet
    Povezane iztočnice: modularna tipkovnica, alfanumerična tipkovnica, drsna tipkovnica, ergonomična tipkovnica, ergonomska tipkovnica, virtualna tipkovnica, zaslonska tipkovnica
  • tipo

    A) m

    1. vtis, kov:
    il tipo di una medaglia vtis medalje

    2. tip, vzorec, model; vrsta:
    il primo tipo di macchina per scrivere prvi model pisalnega stroja
    il vero tipo del gentiluomo resničen gospod
    merce di tutti i tipi blago vseh vrst
    di tipo, sul tipo di podoben

    3. tip, vrsta (značilna, biološka):
    tipo costituzionale biotip
    il tipo mongolo mongolski tip
    il tipo del seduttore zapeljivec

    4. lit. tip, lik

    5. ekst. izvirnež, posebnež:
    un bel tipo čuden patron, tiček
    un tipo nekdo
    un tipo da spiaggia šalj. smešen tip
    essere un tipo biti osebnost

    6.
    tipi pl. tisk tipe, tiskarske črke

    B) agg. invar. tipičen, značilen; povprečen, srednji:
    famiglia tipo tipična družina
    reddito tipo povprečni dohodek
  • tipo moški spol tip, vrsta; domače čudak, posebnež

    tipo del cambio (trg) tečaj
    tipo de descuento diskontna mera
    tipo legal zakonita obrestna mera
    tipo grueso masten tisk
    tipo de intereses obrestna mera
    al tipo de po ceni, po tečaju
    es el tipo de un usurero je tip oderuha
    no es mi tipo (pop) to ni moj okus
    tipos pl tiskane črke
  • tír (-a) m

    1. žel. binario, rotaie:
    normalni, ozki, široki tir binario a scartamento normale, ridotto, largo
    izvozni, uvozni tir binario di partenza, di arrivo
    industrijski tir raccordo privato (per l'industria)
    ranžirni tir binario di raccordo
    stranski tir binario secondario
    mrtvi tir binario morto; pren. punto morto
    prehod preko tira passaggio a livello

    2. guida, binario:
    karnisa z drsnim tirom asta della tenda con guida scorrevole

    3. traiettoria:
    tir izstrelka, planeta, satelita traiettoria del proiettile, del pianeta, del satellite

    4. nareč. (sled, kolesnica, gaz) traccia; rotaia; solco di ruota, passaggio

    5. pren. (ustaljen način življenja) binario, carreggiata:
    vživeti se v tir vsakdanjega življenja acclimatarsi al binario della quotidianità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vreči koga iz tira far uscire dai gangheri qcn.
    pren. obrniti pogovor na drug tir cambiare il tema del discorso
    pren. vrniti se v normalni tir rientrare nel binario della normalità
    pren. potisniti vprašanje na stranski tir non trattare più la questione
    pren. zaiti na slepi tir trovarsi a un punto morto
  • tír (železniški) vía f (férrea) ; (tirnica) rail m , raíl m , riel m

    normalen tir vía (de ancho) normal
    dvojni (ozek, stranski, nakladalni) tir vía doble (estrecha, lateral, de carga)
    izogibalni tir desvío m
    premikalni (ranžirni) tir vía de maniobras (de formación)
    industrijski (tovarniški) tir vía industrial (de fábrica)
    mrtev tir vía muerta, apartadero m
    spraviti kaj v tir (fig) poner a/c en la vía
    spraviti, vreči iz tira (fig) desviar (del buen camino), des(en)caminar
    priti iz tira, iztiriti se descarrillar, fig apartarse del cauce normal
    priti zopet v normalen tir volver a su cauce; volver las cosas a su cauce (ali a la nonnalidad)
    spraviti zopet v tir (fig) encarrillar; volver a encauzar por el buen camino
    skočiti s tira descarrillar
    ostati na starem (na svojem) tiru seguir la rutina de antes; no salirse de su cauce
    pogajanja so zašla na mrtev tir las negociaciones se han estancado
  • tirar iz-, od-, po-vleči, potegniti, privlačiti, nategniti; izpreči; zagnati; odvreči; podreti; prevrniti, na tla vreči; streljati, ustreliti; meriti na; napraviti odtis, odtisniti; zapraviti; zapeljati

    tirar a la calle (fig) zapraviti
    tirar (de) la campan(ill)a pozvoniti
    tirar su dinero svoj denar skozi okno metati
    tirar de la lengua (a) skušati iz koga izvleči skrivnost
    tirar más allá del blanco mimo cilja ustreliti
    tirar la mercancía prodati blago po smešni ceni
    tirar piedras (a) metati kamenje (na)
    tirarla de rico bogatega se delati
    tirar tiros streljati
    me tira la pintura navdušujem se za slikarstvo
    eso no me tira to mi ne gre do živega
    tirar besos metati poljubčke
    tirar cupias kopirati
    tirar el cordrón potegniti za vrvico
    tirar fotografías napraviti posnetke, fotografirati
    tirar los guantes sleči rokavice
    tirar largo (fig) iti predaleč
    tirar mal slabo meriti
    a todo tirar (fig) kvečjemu
    ir tirando (od)vleči se; bedno životariti
    ¡tirar! potegni! (napis na vratih)
    tirar a nekoliko podoben biti; imeti nagnjenje (za)
    tirar a la espada biti dober borilec (z mečem)
    tirar a la izquierda na levo zaviti ali iti
    tirar al monte (fig) imeti domotožje
    tirar a la pistola s pištolo streljati
    tirando a pobre reven, revne zunanjosti
    tirar a verde vleči na zeleno (barva)
    tira a viejo star je videti
    tirar con bala ostro streljati
    tirar sin bala slepo streljati
    tirar del carro voz vleči
    tirar de (ali por) largo zapravljati, razsipavati; pretiravati
    tirar por alto kvišku zagnati
    tirar por un camino zaviti po poti
    tirarse zagnati se, planiti (a na)
    tirarse una plancha blamirati se
    tirarse al agua v vodo skočiti
    tirarse de la ventana skozi okno skočiti
  • tírnica (-e) f

    1. rotaia:
    tramvajske, železniške tirnice rotaie del tram, della ferrovia, delle ferrovie

    2. guida, binario:
    tirnice za zavese binario da tenda

    3. fiz. traiettoria

    4. pren. binario:
    teči po starih tirnicah correre sui vecchi binari
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    glava, noga tirnice fungo, suola della rotaia
    kontaktna tirnica sbarra collettrice
    vodilna tirnica controrotaia
    strojn. žerjavna tirnica rotaia sospesa
  • tiro m

    1. poteg, potezanje:
    bestia da tiro vprežna žival
    tiro a due, a quattro dvovprega, četverovprega
    tiro alla fune potezanje vrvi

    2. streljanje, streljaj; voj. ogenj:
    tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj
    tiro con l'arco šport lokostrelstvo
    tiro di partenza šport startni strel
    tiro al piattello šport streljanje na glinaste golobe
    tiro a segno igre streljanje v tarčo; streljarna (v zabavišču)
    a un tiro di schioppo streljaj daleč
    capitare, venire a tiro pren. pog. priti ob pravem trenutku; imeti priložnost
    essere a tiro pren. pog. biti pri roki

    3. met, metanje; lučaj; strel:
    un tiro di dadi met kock
    il tiro del giavellotto šport met kopja
    tiro a canestro šport met na koš
    tiro in porta strel v vrata, na gol
    tiro libero, di punizione, di rigore šport prosti strel, kazenski strel, enajstmetrovka
    tiro di testa šport strel z glavo

    4. pren. lopovščina, grda šala:
    un tiro secco pog. nenadna smrt
    giocare un brutto tiro a qcn. komu jo grdo zagosti

    5. pren. pog. dim

    6. vohljaj, njuhljaj:
    un tiro di cocaina vohljaj kokaina
  • titolare2

    A) v. tr. (pres. titolo)

    1. ekst. šalj. obkladati:
    titolare qcn. di stupido koga obkladati, zmerjati s tepcem

    2. kem. titrirati

    3. nasloviti, naslavljati (knjigo, film itd.)

    B) v. intr. publ. iziti z naslovom, s člankom, prispevkom:
    tutti i quotidiani oggi titolano sulla guerra del golfo vsi dnevniki so danes izšli z naslovi o zalivski vojni
  • titular nasloven, titularen, z naslovom

    titular m nadpis; patron, svetnik zaščitnik; imetnik, nosilec
    titular de una cuenta imetnik konta
    titular del premio Nobel nobelovec, imetnik Nobelove nagrade
  • tkanína (-e) f tessuto, stoffa:
    bombažna, lanena, svilena, volnena, žametna tkanina tessuto di cotone, di lino, di seta, di lana, di velluto
    debela, fina, groba, lahka, mehka, trpežna tkanina stoffa grossa, fine, ruvida, leggera, soffice, resistente
    gosta, redka, tanka tkanina stoffa folta, rada, fine
    barvanje, kemično čiščenje, impregniranje, škrobljenje tkanine coloratura, lavatura a secco, impregnazione, inamidatura del tessuto
    sintetične tkanine tessuti sintetici
    potiskana tkanina tessuto stampato
    tkanina v atlasovi, keprovi, platneni vezavi raso, diagonale, tela