Franja

il-lūdiō (in-lūdiō) -āre (in + *lūdiō iz lūdus) o čem posmehljivo govoriti, rogati se čemu: Gell.

Ilustrísima moški spol

Vuestra Ilustrísima Vaše blagorodje; škofovsko blagorodje
su Ilustrísima obispo de Oviedo njegovo blagorodje škof iz Ovieda

imāgō -inis, f (sor. z imitārī, aemulus)

1. podoba, portret: Plin., Plin. iun., Val. Max., barbam in statuis atque imaginibus antiquis videmus Ci., neque picta neque ficta imago (Agesilai) Ci. niti slika niti (doprsni) kip, Epicuri imaginem in anulo habere Ci. v bunkici prstana, imagines deûm T. kipi, i. solis Cu., cerea i. H. voščen kipec za čaranje; od tod tudi stavbni načrt: Stat.

2. occ. voščena krinka (naličnica), pradedova podoba (iz voska). Potomci ali sorodniki so smeli tako upodabljati le tiste, ki so bili kurulski dostojanstveniki. Te podobe so stale v omarah (armaria) v atriju, ovenčane z lovorom in med seboj povezane s pletivom iz listja. Pri slovesnih pogrebnih sprevodih so jih najeti ljudje, oblečeni po dostojanstvu posameznega pradeda, dajali na obraz in tako korakali v sprevodu: H., T. (Dig.), Prop., Suet., Plin., Sen. ph., Clodius sine imaginibus amburebatur Ci., obrepsisti ad honores commendatione fumosarum (zakajenih, ker so se hranile v atriju) imaginum Ci., imagines Aeliorum, familiae Ci., imagines maiorum Ci.

3. metaf.
a) slika, podoba, par k nečemu, izraz (npr. obraza): Pl., L., Fl., unus aliquis ex barbatis illis, imago antiquitatis Ci., expressa imago vitae cotidianae Ci., hic qui adest imago animi et corporis tui Ci., imago animi voltus est Ci., meorum temporum imaginem video in rebus tuis Ci., facies eloquentiae, non imago T., exprimere imaginem vitae alicuius N. podati natančno sliko življenja, nobis imagines virorum expressas scriptores reliquerunt Ci., imago solis, lunae Lucr., V. odblesk, odsvit.
b) natančen prepis, posnetek: explicate imaginem tabularum Ci.

4. occ.
a) senca —, podoba (mrtvega), prikazen: H., Pr., umbra Creusae … noto maior imago V., in somnis … inhumati venit imago coniugis V., imagines mortuorum Ci.
b) sanjska podoba, prikazen v snu (sanjah): Tib., (an me) ludit imago vana, quae portā fugiens eburnā somnium ducit? H., decipier imagine somni O., nocturnae quietis imago T.; tudi prikazen (kot strah), bojazen: Plin. iun.
c) odmev (kot podoba glasu): Varr., vocis resultat imago V., recinit nomen imago H., laus bonorum virtuti resonat tamquam imago Ci.
č) podoba, prilika, primera (v izrazu), prispodoba, metafora: Sen. ph. hac ego si compellor imagine H., haec imago ad te adludit (non a te abludit) H. meri nate.

5. (s postranskim pomenom nepomembnega) navidezna podoba, mamilo, slepilo, senca, videz: L., Q., Plin. iun., docebo in iis testibus non esse imaginem testium Ci., imago nulla liberae civitatis relinquetur Ci., Pompeium imagine pacis (s prazno obljubo) decipere T., imagine cognitionis (z navideznim … ) biduum absumere T., umbra et imago equitis Romani Ci.

6. meton. pogled, prizor, pojav: imago venientis Turni V., exercitus imagine insepultorum tardatus T.; od tod pesn.: plurima mortis imago V. vsakovrstne podobe (oblike) smrti; od tod omni imagine mortium T.; metaf. predstava, predočba, misel na kaj, domišljija: tua, pater Druse, imago T. misel na tebe, imagines extrinsecus in animos nostros per corpus inrumpunt Ci.; (fil.) t. t. epikurejcev za duševne podobe videnega predmeta; pesn.: cum subit … illius noctis imago O. misel na ono noč, i. caedis O., tantae pietatis imago V.

ìmati īmam imádēm, imámo imádēmo, ìmajū imádū, vel. ìmāj -te, impf. ìmāh ìmađāh imàđāh ìmadijāh imàdijāh, ìmāše ìmađāše ìmadijāše; ìmao ìmala
I.
1. imeti: nije imao onde ni stope svoje zemlje; imaš li čime da platiš; djeca nemaju od čega da žive; imati više sreće nego pameti; imati volju, ugled, iskustvo, zadatak, sastanak; imati para kao pljeve, kao dubreta; imati čiju kćer za ženu
2. utegniti: imati kad; ja nemam kad da ti pišem
3. morati: tu ima da se radi tu se mora delati
4. biti: uzimajte dok ima jemljite, dokler kaj je; ima li vode? ali je kaj vode, imate kaj vode?
5. imati vremena utegniti; ima vremena ne mudi se
6. ima tome pet dana od tega je minilo pet dni
7. što ima to da znači? kaj naj to pomeni?
8. imati koga rado imeti koga rad; nema od toga ništa iz tega ne bo nič; imati pravo imeti prav; zato se je Karađorđe ovako i čuvao, i imao je pravo da se čuva; imati krivo ne imeti prav, misliti narobe; i nisu imali krivo oni koji su tražili da odmah započne borba protiv okupatora; ne imati kud ni (drugega) izhoda; i Miloš je na to pristao, nije imao kud
II. imati se
1. imeti se: on se ima dobro sa svojim prijateljima
2. biti v razmerju: tri prema pet ima se kao devet prema petnaest

imbrex -icis, f, redko m (imber)

1. žlebasta opeka (za odtekanje dežja), žlebnjak, žlebnik, koritnik: Pl., Plin., tegulae vocatae, quod tegant aedes, et imbrices, quod accipiant imbres Isid.; pesn.: angusti imbrice tecti V. pod nizko streho iz žlebnjakov.

2. metaf.
a) korito za napajanje živine: Col.
b) imbrex porci Mart. neki košček mesa ob svinjskem rebrcu (kot poslastica).
c) prazna dlan, pripravljena za ploskanje: Suet.
č) hripelj (= nosni pretin): narium Arn.

imeníten (-tna -o) adj.

1. pren. (ugleden, premožen) buono; distinto, stimato:
biti iz imenitne hiše essere di buona famiglia

2. eccellente, ottimo; perfetto; elegante:
imenitna misel ottima idea
imenitna obleka abito elegante
knjiga, napisana v imenitnem jeziku un libro scritto in lingua perfetta
prirediti imenitno kosilo offrire, preparare un pranzo eccellente, coi fiocchi

3. (ki prinaša velike gmotne koristi) ottimo, lucroso:
imeniten poklic una professione lucrosa

4. knjiž. (plemiški, gosposki) nobile, signorile

imeti koga za bedaka frazem
(norčevati se iz koga) ▸ hülyének néz valakit
Ko sem dogodek prijavil policiji, so me tam imeli za bedaka. ▸ Amikor az esetet jelentettem a rendőrségen, ott hülyének néztek.
Pred tem incidentom sem ga zelo cenil, zdaj pa sem ugotovil, da me je imel za bedaka. ▸ Ez előtt az incidens előtt nagyon tiszteltem, de most rájöttem, hogy végig hülyének nézett.

imitor -ārī -ātus sum (gl. aemulus)

1. s posnemanjem predočiti (predočevati), — upodobiti (upodabljati), — prikaz(ov)ati, — narediti, — storiti: faber imitabitur aere capillos H., luctum penicillo (s čopičem) im. Ci.; od tod pesn.: flammas imitans pyropus O. ognju podoben, cornua lunam imitata O. podobni mesecu, ferrum sudibus i. V. nadomestiti, pocula vitea acidis sorbis i. V. iz jerebike (= jerebikovih jagod) pripravljati vinu podobno pijačo, humor potest imitari sudorem Ci. podobna biti, imitantes omnia picae O. oponašajoče srake, difficile est imitari gaudia falsa Tib. kazati; od tod: scribere mimos imitantes turpia O. (igre, ki slikajo sramotno življenje), putre solum imitamur arando V. z oranjem rahljamo zemljo (tako da postane podobna zrahljani).

2. (v ravnanju) posnemati, ponarediti (ponarejati): N., Plin., Eutr. idr. domesticum te habere dixisti exemplum ad imitandum Ci., neque iam deerunt, qui imitari velint Ci.; z obj.: se in re improbissima voluisse M. Antonium imitari Ci., chirographum i. Ci., haec imitemini, per deos immortales Ci., credidi eum, qui orationem bonorum imitaretur, facta quoque imitaturum Ci., opera ardua imitatu Val. Max., i. improbitatem, severitatem, virtutem Ci., i. voltu maestitiam T. hliniti; v nominalnih obl. v pass. pomenu: hoc sunt imitandi H. v tem jih je treba posnemati, imitata (et efficta) simulacra Ci., imitata voluptas O., affectus ficti et imitati Q.

immagine f

1. podoba, slika:
immagine ingrandita, rimpicciolita povečana, pomanjšana slika
immagine sacra relig. sveta podoba
immagine votiva relig. zaobljubljena podoba

2. slika, predstava; prispodoba:
il bambino è l'immagine vivente del nonno otrok je cel ded
essere l'immagine della salute biti utelešeno zdravje
l'uomo fu creato a immagine e somiglianza di Dio človek je bil ustvarjen po božji podobi

3. zool. imago, odrasla žuželka

4. (notranja, domišljijska) slika; vizija:
evocare le immagini dell'infanzia priklicati si v spomin slike iz otroštva

immissārium -iī, n (immittere) neka skrinjica, v katero po ceveh priteka voda iz vodovoda in se iz nje razdeljuje na različne strani, skrinja ujemalnica, cevna skrinjica: Vitr.

im-mittō (in-mittō) -ere -mīsī -missum

I.

1. (s)pustiti (spuščati) —, pustiti —, poslati v kaj, spustiti nad (med): ut abs te non emissus ex urbe, sed inmissus in urbem esse videatur Ci., tu in caveam servos inmisisti Ci., naves taedā completas (ladje zažigalke) in hostium classem imm. C. spustiti, pognati, iuvencos (in Romanos) imm. N. spustiti med, — nad, tudi immittam Terea flammis O. zagnati —, vreči v; pesn.: Teucris timorem inm. V. vzbuditi —, razširiti med, alicui inuiriam inm. Ci. hoteti storiti; poseb. o vojakih: exercitum in curiam inm. Ci., equitatum i. C.; refl. zagnati se —, planiti —, skočiti med (v) kaj: se in specum i. L., qui se armatus in hostium multitudinem (medium agmen Cu., medios hostes L.) inmisit Ci.; refl. opisan: corpus (= se) in undas i. O.; med.: undis immiti O. vreči se, planiti, per lubrica immissi currus Cu. drveči, tudi Furia inmissa superis V. ki se je podala med …

2. occ.
a) (kopje, strelo) vreči (metati), zagnati: quae tela … in meum corpus inmissa sunt Ci., lancea costis inmissa O., pila in hostes imm. C., ignes in silvam inm. V.
b) (vodo) napeljati: canalibus aqua immissa C.
c) (sploh kaj konkretnega, trdega) postaviti —, pogrezniti —, spustiti —, vstaviti —, vtakniti v (na) kaj: tigna in flumen i. C. zabiti, trabes insuper immissae C. zgoraj vložena, filis aurum i. O. vtkati med … , feraces plantae immittuntur V. se vcepijo; podobno: circa oneratas veste cervices laticlaviam mappam Petr. okoli … vreči, — položiti.
č) (osebo kot posestnika) postaviti: tu, praetor, in mea bona quos voles inmitte Ci.
d) o krajih: razprostreti (razprostirati) kam; refl. in med. razprostirati se —, sezati kam: promunturia Mel., se ad occasum Mel., Thracia in Illyricos penitus immissa Mel.

3. metaf. spustiti nad —, (na)ščuvati na koga, — proti komu: (v pravem pomenu) cervos inmissis canibus agitare V. z lovskimi psi; pren.: quos tamquam canes inmitteret Ci., canes Cibyratici Ci. vohunski psi = vohuni (iz Kibire), servorum examina in populum Romanum inmissa Ci., impetus perditorum hominum in domos nostras Ci., servos ad spoliandam aram i. Ci., Suillium utrisque inmittit T. nahujska …

II.

1. konjeniški t. t. popustiti (popuščati) konju vajeti: (equo) frena, habenas inm. V. pustiti dirjati; tudi: inmissa iuga V. dirjajoča vprega (= vpreženi konji); od tod pren.: fluminibus … totas immittite habenas O. ali classique inmittit habenas V. z razpetimi —, s polnimi jadri se voziti, furit inmissis Volcanus habenis V., immitte (razprezi) rudentes, pande vela, ac, si quando alias, toto ingenio vehere Plin. iun.

2. metaf. pustiti (dati) rasti: palmes se ad auras agit per purum inmissus habenis V. nebrzdano, bohotno ras(t)e; od tod pt. pf. immissus 3 (navzdol) se spuščajoč, (navzdol) padajoč (viseč): immissa barba O., Sen. rh. dolgorasla (dolga) brada, imm. capilli O.

Opomba: Sinkop. pf. immīstī: Sil.

imo

A) agg.

1. knjižno spodnji, najnižji, najgloblji

2. pren. nizkega rodu, stanu

B) m knjižno dno:
dall'imo del cuore iz dna srca

impaccio m (pl. -ci)

1. (imbarazzo) zadrega:
rispose con evidente impaccio odgovoril je z očitno zadrego

2. ovira:
essere d'impaccio ovirati, motiti

3. neprijetnost, težava:
trarre d'impaccio zvleči iz težav, iz škripcev

im-pār (in-pār) -paris, abl. -ī, redko pesn. -e, n pl. -ia, gen. pl. -ium, adv. impariter

1. (po velikosti, kakovosti) neenak, različen: boves et uri impares V. po velikosti in barvi, imparibus carmina facta modis O. sestavljene iz heksametra in pentametra = versus impariter iuncti H. elegični distihi, mensae erat pes tertius impar (prekratka), testa parem fecit O., toga impar H. ki poševno (postrani) stoji, impares animi H., clamor L., benevolentia Ci.; z abl.: acer coloribus impar O. raznobarven.

2. (o številu) lih: terna licia circumdo … numero deus impare gaudet V., numeri impares an aequales Ci., stellarum numerus par an impar sit, nescitur Ci., Musae impares H. deveterica; od tod: par impar ludere H. liho in sodo.

3. (po moči) neenak = ne kos: Suet., omni parte virium impar L., puer impar Achilli V., ceteris maior, tibi miles impar H., impar dolori Ph., conspirationi T., bello T., curis T.; z abl. limitationis: sed tolerare viribus impar non poteram O., omni parte virium impar L., Batavi numero impares T., i. consilio et viribus S. ki zaostaja …

4. (po rojstvu) neenak, neenakoroden: Sen. ph., maternum genus (materno genere S.) impar T., Tiberium spreverat ut imparem T., impari iuncta L.

5. enalaga (o stvareh, ki jim kdo ni kos) neenak: ab hoc impari certamine avocabat Ci., i. arma, fata V., pugna V.

im-pausābiliter adv. (iz adj. impausābilis) neprestano, nepretrgoma: Cael.

im-pellō (in-pellō) -ere -puli -pulsum

1. udariti —, suniti —, trčiti —, zadeti v ali ob kaj: Lucr., impulsas tentavit pollice chordas O., luctus (eius) maternas impulit auras V., arbores … impulsae concidunt L. na lahno zadeta, če se malo vanje sune, cuspide montem impulit V.; occ.
a) (suvaje) premakniti (premikati), zagnati (zaganjati), pognati (po-ganjati), stres(a)ti, majati, zibati: navem impellere remis V., vectibus C., sagittam nervo imp. O. spustiti, izstreliti, equum imp. Cu. pognati, spodbosti, sues Plin. tja gnati, semen impellit urinam Plin. žene na močo, aequora remis i. V. udarjati, „biti“; tudi: impellite remos V. = veslajte! impulso vomere V. če gre plug čez … ; tako poseb.: ventus impellit arborem H. maje, undas V. biča, tepe, vela H. napne, ratem O. goni, segetes O. ziblje (da valujejo v vetru); pesn.: mugitibus auras i. O. pretresati; metaf.: impellere aliquem quovis sermone H. motiti, in hunc casum imp. aliquem Ci. v to nesrečo pripraviti.
b) udariti, da kaj pade; pahniti, zadnji sunek zadati = podreti, (popolnoma, dokončno) poraziti: Lucan., Sen. tr., hominem clipeo i. Cu. podreti (na tla), vreči ob tla; od tod pren.: praecipitantem (ruentem T.) imp. Ci., praecipitantīs impellere certe est inhumanum Ci. že padajočega še enkrat suniti; prim. labantem animum imp. V., impulsas Vitellii res audietis T. na nič pripravljena, bellum imp. Lucan. skoraj dognati, mores imp. Plin. po zlu dati.
c) (sovražnika) potisniti nazaj, prisiliti k umiku: Lucan., i. aciem L., hostes L., T., aliquem in fugam i. Ci., L.

2. metaf. (koga k čemu) priganjati, nagibati (nagniti), napeljavati, spodbujati, pripeljati —, privesti —, pripraviti do … , k … ; abs.: aliis mortem parentum impellendo … pollicebatur Ci., nullo impellente fallebant Ci. brez tujega (zunanjega) vpliva(nja); z obj.: vidi esse causas permultas, quae istum impellerent Ci., si auctores desiderarentur, Brutos ego impellerem Ci.; tako poseb. pogosto pass. impulsus z abl.: irā impulsus C. iz jeze, hoc consilio atque adeo hac amentia impulsi Ci. na ta … , nullis impulsi inimicitiis alterum in iudicium vocant Ci. ne da bi jih priganjalo, gnalo; k čemu? se izraža z ad: cupiditates ad hoc scelus (facinus) eum impulerunt Ci., eum ad salutem meam voluntas impulit Ci., servum praemiis ad accusandum dominum impulit Ci.; ali z in: haec opinio te in fraudem impulit Ci., me in spem laudis impulit Ci., eum di immortales in eam mentem impulerunt Ci.; pogosto s finalnim stavkom: Ter., tu Gabinium impulisti, ut regem reduceret Ci., ea res me impulit, ut causam reciperem Ci.; redk. z inf.: O., Iust., L., T., (Iuno Aeneam) tot adire labores impulit V., Proetum mulier perfida inpulerit casto Bellerophontae maturare necem H.

impetriō -īre -īvī -ītum (v jeziku haruspikov rabljena soobl. = impetrare) (z ugodnimi znamenji) skušati doseči: ut nunc extis, … sic tum avibus magnae res impetriri solebant Ci., impetritum est Pl. (če po ugodnih znamenjih sodiš) je doseženo, ptičjegledje dobro kaže; pt. pf. kot subst.:

1. impetrītum -ī, n (iz drobovja ali ptičjega leta) doseženo ugodno znamenje, izvid iz drobovja ali ptičjega leta: Val. Max.

2. impetrītae -ārum, f (sc. precātiōnēs) formule (stalna besedila) za dosego (ugodnega znamenja) Plin. (naspr. depulsoriae).

impiccio m (pl. -ci)

1. ovira, zapreka; ekst. sitnost, nadloga; zadrega, zagata:
essere d'impiccio biti v napoto
cavarsi d'impiccio rešiti se iz zagate

2. (guaio) težava:
essere negli impicci biti v težavah, v škripcih

imply [implái] prehodni glagol
vsebovati, obseči, obsegati; pomeniti; všteti; namigovati, namigniti

this implies iz tega sledi, to pomeni