Franja

tēma m (pl. -mi)

1. tema, predmet

2. lit., umet. osnovni motiv:
i temi floreali del liberty cvetni motivi secesijske umetnosti

3. šol. predmet šolskega spisa; spis

4. glasba tema

5. jezik osnova

6. hist. tema (vojaško upravno področje v bizantinski državi)

téma¹ (-e) f tema, soggetto, argomento:
obravnavati temo trattare, discutere un tema
razprava na temo človekovih pravic discussione sul tema dei diritti dell'uomo
žgoča tema tema scottante
aktualna, občutljiva tema tema di attualità, tema delicato
politična, znanstvena tema tema politico, scientifico
tema pogovora tema del discorso
tema komedije il soggetto della commedia
načeti temo, preiti na drugo temo entrare in argomento, cambiare argomento

téma¹ tema m ; (glas tudi) motivo m ; asunto m

tema pogovora tema m de conversación
oddaljiti se od teme desviarse (ali apartarse) del tema
ostati pri temi no apartarse del tema

tèma (-e) f

1. oscurità, oscuro, buio, scuro; tenebre (pl.):
nastala je tema si fece buio, calarono le tenebre
trda, gosta tema buio pesto, fitto
tema kot v rogu buio come in gola al lupo
sedeti v temi sedere al buio

2. knjiž. pren. tenebre:
tema duha le tenebre dello spirito
tema obupa le tenebre della disperazione
tema neznanja le tenebre dell'ignoranza
hiperb. toliko jih je bilo, da se je tema delala od njih erano tanti da oscurare la luce del sole
pren. tema se mi dela pred očmi (od slabosti, od lakote) non ci vedo più (dalla stanchezza, dalla fame)
dogodki, ki so še zaviti v temo avvenimenti ancora avvolti nelle tenebre

teme samostalnik
1. (del glave) ▸ fejtető, tetőŽe dalj časa opažam večje izpadanje las, predvsem na temenu. ▸ Már régóta nagyobb hajhullást észlelek, különösen a fejtetőmön.

2. geometrija (točka) ▸ csúcsZapiši koordinati temena in enačbo simetrijske osi pripadajoče parabole. ▸ Írd le a csúcs koordinátáinak és a hozzájuk tartozó parabola szimmetriatengelyének egyenletét.
Presečišče simetrijske osi in parabole je teme parabole. ▸ A szimmetriatengely és a parabola metszéspontja a parabola csúcsa.

3. (o zaobljenem delu) ▸ csúcs, tetőTežje stroje za utrjevanje smemo uporabiti šele 1 m nad temenom cevi. ▸ A nehezebb tömörítőgépeket csak a cső teteje felett 1 m-rel szabad használni.
Globoko strojno oranje in lega grobišča na temenu hriba sta ponovno opozorila na prazgodovinsko osnovo. ▸ A mély gépi szántás és a sírhely fekvése a dombtetőn ismét ráirányította a figyelmet az őskori alapra.

tèmen (-mna -o) adj.

1. scuro, oscuro, buio, cupo:
temna noč notte scura, buia
temna obleka abito scuro
temna polt pelle scura
temna očala occhiali scuri
temne barve toni cupi
temno pivo birra scura

2. opaco, scialbo:
temna svetloba luce scialba

3. pren. (neprijeten) buio, fosco, oscuro; cupo:
temne slutnje foschi, cupi presentimenti

4. pren. (ki vsebuje negativno razpoloženje) cupo, tetro:
temen obraz volto cupo

5. pren. (nazadnjaški) buio:
temni srednji vek secoli bui (del Medioevo)

6. pren. (skrivnosten, nedoumljiv) arcano, misterioso, oscuro:
temna skrivnost un mistero oscuro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti temen glas avere una voce profonda
nad njim so se zbirali temni oblaki fosche nubi si addensavano sopra di lui
vet. temna lisa (na konjskem hrbtu) zagarella

temere

A) v. tr. (pres. tēmo)

1. bati se, plašiti se (tudi ekst.)

2.
non temere drzniti si; ne meniti se, ne ozirati se:
non temere le chiacchiere ne meniti se za opravljanje

3. častiti, spoštovati:
temere la legge spoštovati zakon

4. biti občutljiv za:
certe piante temono la luce nekatere rastline so občutljive za svetlobo

B) v. intr.

1. biti v skrbeh, skrbeti:
temere per la salute di qcn. biti v skrbeh za zdravje nekoga

2. sumničiti, ne zaupati:
temere di tutto e di tutti sumničiti vse in vsakogar

3. bati se:
temo del buon esito dell'esame bojim se, da sem pri izpitu padel

temeroso boječ, plašen, neodločen; bojazljiv, strahopeten, tesnoben, v strahu

temeroso de Dios bogaboječ
temeroso del peligro boječ se nevarnosti

têmpelj templo m

oskrunjenje templja profanación f del templo
skrunilec templja sacrílego m

temperatúra (-e) f

1. temperatura:
temperatura pada, raste la temperatura scende, sale
meriti temperaturo misurare la temperatura
segreti na primerno temperaturo scaldare a una temperatura adeguata
absolutna temperatura temperatura assoluta
strojn. delovna temperatura temperatura d'esercizio
dnevna, nočna temperatura la temperatura diurna, notturna
kritična temperatura temperatura critica
maksimalna, minimalna temperatura temperatura massima, minima
povprečna letna temperatura la temperatura media dell'anno
temperatura okolja temperatura ambiente
temperatura telesa, vode, zraka la temperatura del corpo, dell'acqua, dell'aria
vreliščna temperatura temperatura di ebollizione

2. pog. febbre, temperatura:
bolnik ima temperaturo il malato ha un po' di febbre

3. ekst. (razvnetost) eccitazione:
temperatura med ljudmi narašča l'eccitazione del pubblico aumenta, il clima si fa più acceso

4. muz. accordatura temperata

templum -ī, n (beseda etim. ni zanesljivo pojasnjena; po eni razlagi naj bi izhajala iz indoev. baze *temp-, razširjene iz *kor. ten- (gl. tendō) napenjati, vleči, raztegovati; templum naj bi torej pomenilo „zaobsežen (zajet, omejen) prostor (določen s črtami, ki jih potegne avgur)“ in v tej povezavi naj bi bila beseda sor. s tempus čas, razdobje, časovni odsek; po drugi razlagi naj bi izhajala iz *tem-lo- „odrezek“ = odmerjen, občrtan prostor (indoev. kor. *tem- rezati); prim. gr. τέμνω, τμήγω režem, τομή (u)rez, τέμενος, τένδω glodam, lat. tondeo, tempus [„tisto, kar se razteza“ = „odrezek“ = del(?)], sl. tnalo (iz *teōti cepiti, sekati))

I.

1. „odmerjen ali občrtan prostor“, ki ga avgur zariše oz. očrta z ukrivljeno palico (ukrivljenko, lituus), da v njem opazuje let ptičev = (odmerjeno, zarisano, začrtano) opazovališče, (odmerjen, zarisan, začrtan) prostor ali kraj za opazovanje, avgursko gledišče: Varr. idr., de templo descendere L., Palatinum Romulus, Aventinum Remus ad inaugurandum templa capiunt L. za ptičegledsko opazovališče.

2. meton.
a) posvečen kraj, svet kraj ali prostor, (o)kraj, prostor nasploh: Pl., Ter., Varr., Sil. idr., curia, templum consilii publici Ci., nonne aspicis, quae in templa (= svete kraje) veneris? Ci., deus, cuius hoc templum est omne, quod conspicis Ci., templa Parnasia O. parnaške višave O., templa mundi Lucr. vsemirje, occupant tribuni templum postero die L. = templo a collega (sc. Fabricio) occupato Ci. (govorniški) oder, in templa (= rostra) consedit L., Perseus de templo descendit L., sub tutelā inviolati templi L., fuit in tectis templum coniugis V. nagrobni spomenik, vocat alta in templa (= v votlino) sacerdos V., Acherunsia templa alta Orci Enn. ap. Ci., Neptunia Pl., humida linguae templa Lucr. mokri prostori jezika = goltanec, templa mentis Lucr., Ci. notranjost.
b) occ. svetišče, božji hram, tempelj: Iovis O., Dianae, Herculis Ci., Bellonae Auct. b. Alx., templa antiqua deorum H.; z aliteracijo: tecta atque templa Ci., templa ac delubra Ci. svetišča in spravni kraji. —

II. pl. templa = nad škarnike (škarjevce, špirovce) pritrjeni prečniki (prečke), letve, na katere so pritrjene skodle: supra cantherios templa Vitr., supraque eum fastigium, columen, cantherii, templa ita sunt conlocanda, ut … Vitr.

temporada ženski spol časovna doba, čas, sezona

temporada de baños, temporada del balneario kopalna ali kopališčna sezona
temporada de lluvias deževna doba
temporada muerta mrtva sezona (za kupčije, posle); fam doba kislih kumaric
temporada taurina sezona bikoborb
temporada de teatro gledališka sezona
temporada de verano poletna doba
a temporadas od časa do časa
de temporada, por temporadas sezonsko, včasih

tēnebra f

1.
tenebre pl. popolna tema, mrak; absol. nočna tema, noč; gost oblak; pren. nevednost, neznanje:
avvenimenti avvolti nelle tenebre pren. neraziskani dogodki
le tenebre del Medioevo mrak srednjega veka
fuggire col favor delle tenebre pobegniti v zavetju noči

2. relig.
angelo delle tenebre (demonio) padli angel, satan

tenor moški spol vsebina, besedilo; smisel; način

a tenor (de), al tenor po (ustrezno) vsebini
a este tenor na ta način
ser del mismo tenor enako se glasiti

tenore m

1. obnašanje, ravnanje; oblika, vsebina, ton:
tenore di vita način življenja, življenjski standard
ci è stata inviata una lettera del seguente tenore admin. dobili smo pismo naslednje vsebine
a tenore di na podlagi, po:
a tenore di legge po zakonu

2. vsebnost, delež:
liquore a basso tenore alcolico liker z nizko alkoholno stopnjo

3. glasba tenor (glas, pevec):
tenore di grazia, leggero lirični tenor
tenore drammatico, di forza junaški tenor

tentare v. tr. (pres. tēnto)

1. (po)tipati, otipavati, preiskovati; pren. preizkusiti, preizkušati:
tentare il fondo del fiume preiskati dno reke
tentare l'onestà di qcn. preizkušati poštenost nekoga

2. skušati, vabiti:
è un viaggio che mi tenta to potovanje me mika

3. poskusiti, poskušati:
tentare la fortuna poskusiti srečo
ho tentato, ma invano, di persuaderlo zaman sem ga poskušal prepričati

teobrōma m (pl. -mi) bot. (albero del cacao) kakavovec (Theobroma cacao)

teoríja (-e) f

1. teoria:
teorija časa, osebnosti la teoria del tempo, della personalità
evolucionistična teorija teoria evoluzionista

2. (splošna, abstraktna spoznanja, načela) teoria:
neskladnost med teorijo in prakso discordanza tra la teoria e la pratica
mat. teorija informacije teoria dell'informazione
mat. teorija množic teoria degli insiemi
mat. teorija števil teoria dei numeri
mat. teorija verjetnosti teoria delle probabilità
šah. teorija otvoritev teoria delle aperture
fiz. teorija relativnosti teoria della relatività
lit. teorija verza teoria del verso
lit. literarna teorija teoria letteraria
biol. teorija o naravnen izboru teoria della selezione naturale
filoz. spoznavna teorija teoria della conoscenza

teoríja teoría f

v teoriji en teoría
teorija števil teoría de los números
spoznavna teorija teoría del conocimiento
kvantna (razvojna, relativnostna) teorija teoría de los cuantos (de desarrollo, de la relatividad)

têpček (-čka) m pren. ragazzino, bambino sciocco, balordo; sciocchino, scemo:
vaški tepček lo scemo del paese
imeti koga za tepčka burlarsi di qcn.