Franja

porque ker; da, da bi

lo hizo porque sí napravil je to iz trme

por-rigō² -ere -rēxī -rēctum (iz *por-regō, gl. por)

1. iztegniti (iztegati, iztegovati, iztezati), stegniti (stegovati): Cu., Sen. ph., Sil., Lact., membra Ci., crus L., bracchia caelo O., trans pondera dextram H. (gl. pondus), porrecto iugulo historias audit H., Tityon … per tota novem cui iugera corpus porrigitur V.; occ.
a) porrigere manum (= gr. χειροτονεῖν) Ci. stegniti pri glasovanju = vzdigniti roko v znamenje odobravanja ali pritrditve.
b) po tleh iztegniti (stegniti), (na tla) podreti: hostem L., porrexit in herbis O., si quis ad ingentem frumenti semper acervum porrectus vigilet H. ležeč; od tod porrectus = na mrtvaški oder položen = mrtev, umrl: senex Cat.
c) obrniti (obračati), med. ležati, raztezati (razprostirati) se, segati: scopulus frontem porrigit in aequor O., Rhodope porrecta sub axem V. proti severu, locumque delegit, cuius pars altera colles erant clementer adsurgentes … pars in planitiem porrigebatur T., cubiculum porrigitur in solem Plin. iun., retro porrecta vestigia (naspr. antispectantia) Gell. nazaj obrnjene noge.

2. raztegniti (raztezati, raztegovati), poseb. kot voj. t.t., med. raztezati se, razprostirati se, segati: aciem latius porrigere S., iubet aciem porrigi Auct. b. Afr., porrecto agmine T., donec agmen per saltus porrigeretur T., porrecta in dorso (sc. Albani montis) urbs L., locus non planis porrectus spatiis H., quem ad finem porrecta loca aperta pertinebant C.

3. da(ja)ti, poda(ja)ti, (s)prožiti ((s)prožati), izprožiti (izprožati), (po)nuditi: Pr., Amm., Ap., Auct. b. Afr., Hier., Lact., alicui dextram manum Ci., manūs O., Cu., pocula dextris V., oscula lymphis O., poljubiti (poljubljati); metaf. da(ja)ti, nakloniti (naklanjati): et mihi forsan, tibi quod negarit, porriget hora H., praesidium clientibus opemque amicis Ci. (za)ščititi, pomoči (pomagati); preg.: dextram alicui porrigere „podati komu roko“ v pomoč = dobrotljivo pomoči (pomagati) komu, podpreti (podpirati) koga: quem ad modum mihi advenienti tamquam totius Italiae atque ipsius patriae dextram porrexerint Brundisini Ci.; abs.: porrigentes et dantes Ci., nolle accipere ab ultro porrigentibus Lact.

4. metaf.
a) razširiti (razširjati), (po)več(ev)ati, (po)daljš(ev)ati: spem longius Lact., munificentiam latius Ap., fama porrecta Ap., vectigalia H., brumales porrigit horas (sc. sol) O.; se porrigere raztezati se, sezati: iam fortuna Romana porrigere se ad orientalia regna, non contenta Italiae terminis, coeperat Iust., quis se tua porrigat fortuna O., ad homines quoque nascendos vim numeri istius porrigi pertinereque ait Gell.
b) skrbeti do kdaj za bolnika: ut aliquis porrigatur in id tempus, quod curationi locum praestet Cels.
c) pot(ovanje) nadaljevati: iter dexterum porrigam Ap., iter retrorsum porrigens Ap.
č) kot gram. t.t. zlog (dolžino zloga) podaljš(ev)ati, zategniti (zatezati): syllabam O. (naspr. corripere). — Od tod adj. pt. pf. porrēctus 3

1. raztegnjen, razširjen, razprostrt, širen, širok, dolg: planities Amm., Cael. idr., loca C. širne planjave, planities Amm., porrectā longitudine Cels., porrectior acies T., porrectior Ilva (naspr. brevior Sardinia) Sen. ph. fr.; pren.: porrectior frons Pl. jasno, vedro čelo; subst. porrēctum -ī, n
a) razsežnost, dolgost, dolžina: Epiri, Achaiae, Atticae, Thessaliae in porrectum longitudo Plin.
b) ravna (prema) črta (linija): Vitr., in porrectum G. v ravni črti (liniji) (naspr. in anfractum); pl.: porrecta camporum Min. ravnine, ravnice, ravne poti (naspr. collium flexa).

2. metaf.
a) (časovno) podaljšan, dolg: mora O.
b) kot gram. t.t. podaljšan, zategnjen (naspr. correptus): litterae syllabaeve Q.

Opomba: Sinkop. obl.: porgite Pl., V., porgebat Sil., porxit Stat., porgam Fest., porge Aus., porgens Ci. (Arat.), Val. Fl., porgere Gell., porgi Stat. — Vulg. pf. porregit It.

porrīgō¹ -inis, f (beseda neznanega izvora) garje, kraste, srab na poraščenih delih telesa, morda tudi prhljaj: Fr. idr., tristem, et corruptum scabie, et porriginis plenum Luc., cutis Plin.; poseb. na glavi: unguere si caulis oleo meliore caputque coeperis impexa foedum porrigine? H., nisi in capite multa porrigo Cels.; pl.: Marc., porrigines Plin., porrigines capitis Plin.; pri živalih: comprehendere oportebit et lanam diducere, nam subest aspera cutis et velut quaedam porrigo Col., scabies et porrigo unius porci Iuv.

porta -ae, f (iz *pr̥ta-, indoev. kor. *per- prodreti do česa, prodreti skozi kaj, prepeljati se, na drugo stran spraviti; prim. skr. píparti pelje se čez, prepelje se, gr. πείρω prodiram, prebadam, περάω prodiram, πόρος prehod, brod, πορϑμός brod, πορεύω peljem, dobavljam, πορίζω dobavljam, pridobivam, sl. naperiti, got., stvnem. faran = nem. fahren, stvnem. fuoran, furt = nem. führen, Furt, norveško fjord = nem. Fjord zaliv, ang. port, lat. portārius, portitor, portōrium, portisculus, portus, portuōsus, portuēnsis, Portūnus, Portunālis idr.)

1. vrata, poseb. mestna vrata: Pl., C., O. idr., urbis Ci., oppidi Auct. b. Afr., aversa porta (sc. oppidi) L., Colina, Esquilina, Capena idr. Ci., Hannibal erat ad portas Ci., Hannibal ante portas L., pedem portā non extulisse Ci. ni šel iz mesta, iamque adeo exierat portis equitatus apertis V.; o vratih tabora: porta praetoria C. glavna vrata, sprednja vrata, porta principalis L. stranska vrata, porta decumana C., L. zadnja vrata (prim. decumānus), ex porta ludis emitti Pl. iz zverinjaka (v cirku(su)); pl. o enih vratih: Sabinis proditae portae per virginem Tarpeiam nomine Fl.; preg.: porta itineri longissima Varr. „pot do vrat je najdaljša“, tj. ko si že pri vratih, potem ti delo hitro steče = človek se najdlje mudi pri pripravah, priprave vzamejo največ časa, s pripravami se človek najdlje zamudi.

2. metaf. vsak vhod, dohod, dostop, izhod: Plin., portae Ciliciae N. soteske, ožine, porta Taenaria O. votlina, venti … quā data porta ruunt V., caeli V., solis Macr. znamenji Rak in Kozorog živalskega kroga (zodiaka), postquam Discordia taetra belli ferratos postes portasque refregit Enn., H., portae iecoris Ci., ventriculi porta Cels. vratar (krožna mišica med želodcem in dvanajstnikom).

3. pren.: quibus e portis occurri cuique deceret Lucr. po katerih poteh = s kakimi sredstvi, na kakšen način.

Opomba: Obl. portabus nam. portibus: Gn. Gellius ap. Char.

portée [pɔrte] féminin doseg; dogled; streljaj; musique pet črt, na katere pišemo note; figuré pomen, važnost; zoologie skot, pokót, povrg; trajanje brejosti

à portée (de) v dosegu, na dogledu; blizu
à la portée du fusil na streljaj
à (la) portée de razumljiv, umljiv za
à grande portée daljnostrelen (top)
à portée de la main pri roki
sans portée nezadosten (razlog)
portée de jeunes chats povrg mačic
portée de main doseg
portée d'ouie slišaj
portée de voix doklic
décision féminin d'une grande portée zelo pomemben, daljnosežen sklep
c'est à ma portée to imam pri roki; to razumem; to je v okvirih mojih zmožnosti; to si lahko privoščim
c'est d'une haute portée to je velike važnosti
cela passe ma portée c'est au-dessus de, hors de ma portée to presega moje obzorje, razumevanje
mettre à la portée de tous napraviti vsem dostopno, dosegljivo
se mettre à la portée de quelqu'un izraziti se razumljivo za koga

portentōsus 3, adv. portentōsē (portentum) nenaraven, protinaraven, nenavaden, deformiran, skažen, iznakažen, pokvečen, nadnaraven, izreden, izjemen: Eccl., portentosi fetus Sen. ph. spaki, spački, nakaze, izrodki, pokveke, quid fieri portentosius potest? Sen. ph., oratio portentosissima Sen. ph., puer portentoso parvoque capite Suet., portentosissima genera ciborum Suet., labyrinthi vel portentosissimum humani impendii opus Plin., mendacia Graeciae Plin., scientia, ars, ingenia Plin., serpens portentosae magnitudinis L. epit.; subst. pl. n portentōsa -ōrum, n spaki, spake, spački, nakaze, izrodki, pokveke: si quando aliqua portentosa aut ex pecude aut ex homine nata dicuntur Ci. — Soobl. portentuōsus 3: Iul. Val., Isid.

porter² [pɔrte] verbe transitif nositi, nesti; prenašati; prinesti, prenesti; voditi; usmeriti (oči); obrniti (pozornost); nanašati se; zadati (udarec); staviti na; oceniti; zvišati (à na); povleči za seboj; glasiti se; vknjižiti, pisati v dobro; technique drgniti, treti; segreti (à do); verbe intransitif, architecture ležati na, počivati na, sedeti (sur na); (daleč) segati, raztezati se; delovati, imeti učinek, napraviti vtis (sur na); nositi, biti noseča; (žival) biti breja; dotakniti se, zadeti (sur ob, na); razprostirati se; znašati, znesti; voditi (à do, k)

se porter počutiti se; kreniti, iti (vers k, v); obrniti se (sur quelqu'un h komu, na koga); predati se (à, vers quelque chose čemu); strujiti, dreti (à k); figuré dati se zavesti, zapeljati (à k); nastopiti, izda(ja)ti se (quelque chose kot kaj)
l'un portant l'autre, le fort portant le faible z medsebojno pomočjo
se faire porter malade javiti se bolnega
pouvolr porter haut la tête (figuré) imeti čisto vest
l'accent porte sur la dernière syllabe naglas je na zadnjem zlogu
porter à l'actif (commerce) pisati v dobro, figuré ne vzeti za zlo, spregledati
il porte bien son âge ne kaže svojih let, je še svež za svoja leta
porter amitié à quelqu'un čutiti, gojiti prijateljstvo do koga
porter l'appel devant (juridique) vložiti priziv pri
porter les armes biti pod orožjem, pri vojakih, v vojni
porter atteinte à quelque chose škodovati čemu
porter son attention sur une question posvetiti svojo pozornost čemu
porter à l'avoir, au crédit de quelqu'un (commerce) vpisati, beležiti komu v dobro
porter bateau biti ploven
porter à blanc razžariti (železo ipd.) do belega
porter bonheur, malheur prinašati srečo, nesrečo
porter un candidat (politique) glasovati za, voliti kandidata
se porter candidat kandidirati
porter les chausses, le grimpant (figuré) nositi hlače (o ženski)
porter quelqu'un dans son cœur zelo rad koga imeti
cela porte au cœur človeku postane slabo ob tem
porter en compte vračunati, dati v račun
porter condamnation izreči obsodbo
porter à la connaissance de quelqu'un obvestiti koga, dati komu na znanje
porter coup napraviti vtis; imeti uspeh
porter un coup à quelqu'un zadati komu udarec
porter sa croix nositi svoje breme, svoj križ
porter le deuil nositi črno, žalno obleko; žalovati za kom
porter disparu javiti kot pogrešanega
porter à domicile dobaviti na dom
porter à l'écran prirediti za film, filmati
se porter à une élection kandidirati na volitvah
porter à faux ne počivati na trdnih temeljih
porter envie à quelqu'un zavidati, biti nevoščljiv komu
je le porte sur les épaules on mi je v breme, v nadlego
se porter fort, garant pour quelqu'un, de quelque chose jamčiti za koga, za kaj
cela porte son excuse avec soi to ne potrebuje nobenega opravičila
le porter haut imeti visoke, velike zahteve
porter des fruits prinašati, obroditi sadove
intérêt donašati obresti
porter intérêt à quelqu'un zanimati se za koga
porter beau, vilain jeu (igra) imeti dobre, slabe karte
porter un jugement sur izreči sodbo o
porter juste zadeti v cilj
porter aux livres vknjižiti
porter sur une liste vpisati v seznam
porter la main sur quelqu'un dvigniti roko proti komu
porter la mine de ... tako izgledati, kot da ...
porter sur les nerfs iti na živce
porter le nez au vent visoko nositi glavo
porter aux nues povzdigovati v oblake, v nebo
porter à l'ordre du jour dati na dnevni red
porter la parole imeti glavno besedo
porter pavillon de (marine) ... pluti pod ... zastavo
porter la peine de delati pokoro, trpeti za kaj
porter plainte contre quelqu'un vložiti tožbo proti
porter prejudice à quelqu'un prizadejati škodo komu, biti škodljiv, neugoden komu
porter à la réserve dati, postaviti v rezervo
porter respect à quelqu'un spoštovati koga
porter la robe, la soutane biti uradnik, biti duhovnik
porter la santé de quelqu'un piti na zdravje kake osebe, napiti mu
porter sur soi imeti pri sebi
porter témoignage pričati
porter en terre nesti v grob
porter à la tête iti v glavo (vino)
porter la tête haute ponosno, pokonci nositi glavo
porter un toast izreči zdravico
porter ses vues bien haut zadati si visoke cilje
se porter bien, mal dobro, slabo se počutiti
le choix s'est porté sur moi izbran sem bil jaz
tant que la terre pourra me porter dokler me bodo noge nosile
sur quoi porte votre critique? na kaj se nanaša vaša kritika?
être porté sur la boisson biti nagnjen k pitju, popivanju, pijači
être porté sur la chose (familier) rad imeti ljubezenske užitke
la nuit porte conseil (proverbe) dober svèt pride čez noč

porticus -ūs, f (iz *porticos, izpeljano iz portus dohod, dostop)

1. na strani odprto hodišče, odprta lopa, galerija, stebrišče, stebriščni hodnik: Mart. idr., paululum inambulare in porticu Ci., et balineae et ambulacrum et porticus Ci., viae latae, porticus, templa Ci., paululum ambulavisse in porticu Ci., illos porticibus rex accipiebat in amplis V., utrisque (sc. aedibus) porticum superposuisse Icti.; occ.
a) = βασιλική sodna dvorana, sodišče, sodna lopa, kjer je stal pretorjev sodni stol: Sopatrum de porticu in forum deicere Ci.
b) veža, dvorana = predšotor(je): saucii opplent porticūs Enn. ap. Ci.
c) vrsta branilnih streh, prehodne galerije, ki si jih tvorile med sabo povezane vineae; branile so graditelje oblegovalnega nasipa pred sovražnikovimi izstrelki: pedalibus lignis porticus integebantur C.
d) nadstrešek, pristrešek, ponjava: Col.

2. meton. po dvorani oz. veži ἡ ποικίλη στοά, v kateri je poučeval stoik Zenon, imenovana stoiška filozofska šola, stoiška filozofija, stoiška ločina (sekta): Chrysippus, qui fulcire putatur porticum Stoicorum Ci., clamat Zeno et tota illa porticus tumultuatur Ci. fr., Chrysippi porticus et grex autumat H., ex eadem porticu prudentiores homines Gell., porticus Atticae Tert.

Opomba: Skrč. gen. pl. porticum: Vitr.; porticus kot masc.: Petr.

portitor¹ -ōris, m (portus) carinik, carinar, colnik, colninar, carinski zakupnik, carinski uradnik, tržni nadzornik, mitničar, mitninar: Suet. idr., ego pol istum portitorem privabo portorio Pl., solutu[m]st portitori iam portorium Pl., sed epistulam ab eo adlatam esse audivi modo et ad portitores esse delatam; hanc petam Ter., si intolerandum hos decemviros portitores omnibus omnium pecuniis constitui Ci., nolo enim eundem populum imperatorem et portitorem esse terrarum Ci.; metaf. o zvedavi ženski: portitorem domum duxi: ita omnem mihi rem necesse eloquist, quicquid egi atque ago Pl.

posadi|ti² (-m) posajati otroka ipd.: setzen, komu nasproti gegenübersetzen, notri hineinsetzen, okoli česa herumsetzen (um), zraven koga dazusetzen (zu), skupaj [nebeneinandersetzen] nebeneinander setzen
posaditi si klobuk na glavo den/einen Hut aufsetzen

poser [poze] verbe transitif položiti, polagati, (po)staviti; vložiti (šipo); pritrditi; urediti; zapirati; priskrbeti ugled (quelqu'un komu); figuré domnevati, dopustiti; photographie eksponirati; verbe intransitif ležati, počivati (sur na); pozirati, sedeti (slikarju); biti za model; figuré afektirano, nenaravno se vesti; delati se važnega; hlastati, gnati se za efektom; figuré, familier čakati

se poser (figuré) ustvariti si, pridobiti si položaj, uveljaviti se, izdajati se za; nastopiti (en kot); aéronautique pristati
faire poser (familier) pustiti čakati; prevarati
poser des affiches nalepiti lepake, plakate
poser les armes položiti orožje, vdati se
poser sa candidature kandidirati
poser sa chique (populaire) držati jezik (za zobmi)
poser les fondements položiti temelje
poser un lapin à quelqu'un (familier) premestiti koga
poser le masque (figuré) sneti krinko
poser la première pierre položiti temeljni kamen
poser une question (po)staviti vprašanje
poser des rideaux obesiti zavese
se poser train rentré (aéronautique) pristati na trebuhu
cela posé če je to takó

posesiúne -i f posestvo; posedovanje, posest
□ a lua în posesiune prisvojiti si, prilastiti si

posést possession ženski spol , propriété ženski spol , biens ženski spol množine , détention ženski spol

dejanska, izključna posest possession de fait, exclusive
kmečka posest propriété rurale
osebna posest propriété personnelle, biens personnels
premičninska posest propriété mobilière
zemljiška posest propriété foncière (ali immobilière)
prepovedana posest orožja détention ženski spol d'armes interdite (ali prohibée)
biti v posesti être en possession
imeti v posesti posséder
zopet vzeti v posest reprendre
zagotoviti si posest česa s'assurer la possession de quelque chose

posípati saupoudrer ; (s peskom) sabler, répandre (ali jeter) du sable sur; empierrer, ballaster

posipati z moko, s soljo saupoudrer de farine (ali enfariner), de sel
posipati si roke s smukcem se saupoudrer les mains de talc

position [pozisjɔ̃] féminin položaj, lega, mesto; pozicija; družbeni položaj

guerre féminin de position pozicijska vojna
prise féminin de position stališče, javno povedano mnenje
position(-)clef ključni položaj
position dirigeante vodilen položaj
position d'équilibre ravnotežni položaj
position de monopole monopolni položaj
position de place tržni, borzni položaj
position de repos mirovanje
position sociale družbeni položaj
position du tireur couché, à genou, debout (militaire) ležeči, klečeči, stoječi strelčev položaj
aller occuper une position (militaire) zavzeti položaj
le concurrent est arrivé en première, en seconde position tekmovalec je prišel kot prvi, drugi na cilj
être en position de biti v položaju, da ...
être dans une position intéressante (familier) biti noseča
être dans une position critique biti v kritičnem položaju
se faire une position ustvariti si položaj
prendre position zavzeti položaj (pour, contre za, proti)
rester sur ses positions ne se umakniti, ne popustiti, ne se premisliti

poskrbljèn (-êna -o) adj. provveduto, provvisto:
(v povedni rabi) na ladji je dobro poskrbljeno za udobje a bordo della nave si è provveduto al comfort

poslábšati (-am)

A) perf. ➞ slabšati peggiorare, deteriorare

B) poslábšati se (-am se) perf., refl. aggravare (-si), peggiorare (-si), deteriorare (-si):
bolezen se je poslabšala la malattia si è aggravata
vreme se je poslabšalo le condizioni del tempo sono peggiorate

posladíti adoucir, dulcifier ; (farmacija) édulcorer

posladiti pilulo (figurativno) dorer la pilule
posladiti si življenje (familiarno) se la couler douce

posláditi endulzar (tudi fig) ; dulcificar (tudi fig) ; (farmacija) edulcorar

posladiti pilulo (fig) dorar la píldora
posladiti si življenje fam darse la gran vida

poslati (póšljem) pošiljati

1. človeka: schicken (dol herunterschicken, hinunterschicken, domov heimschicken, gor hinaufschicken, naprej weiterschicken, pred drugimi vorschicken, vorausschicken, navzgor hochschicken, nazaj zurückschicken, proč fortschicken, wegschicken); koga s poveljem: abkommandieren, kommandieren
poslati delat zdravnik koga: gesund schreiben, gesundschreiben
poslati v pregnanstvo (jemanden) exilieren
poslati v bolnišnico (ins Krankenhaus) einweisen
medicina poslati v bolniško krankschreiben
poslati nazaj na delo gesundschreiben
poslati z igrišča igralca: vom Platz verweisen
poslati po koga (jemanden) rufen lassen
poslati koga po kaj (jemanden etwas) holen lassen
figurativno poslati koga k vragu (jemanden) dahin wünschen, wo der Pfeffer wächst, (jemanden) zum Kuckuck wünschen, zum Teufel schicken/jagen

2. sla, delegacijo ipd.: senden, entsenden

3. kako stvar, pismo, paket ipd.: schicken, senden, poštno strokovno: leiten; komu: (jemandem) zuschicken, zusenden, zukommen lassen, übersenden, za kom: nachschicken, nachsenden, nazaj: zurückschicken, zurücksenden, zurückgehen lassen; (razposlati) verschicken; na napačni kraj - pošto: irreleiten; pismo bralca časopisu, davčno prijavo: einschicken, einsenden
poslati na ogled zur Ansicht schicken
poslati naokrog okoli mize, med zbranimi: herumgehen lassen, herumschicken, kreisen lassen
poslati rože einen Blumengruß schicken
poslati po telefaksu durchfaxen, faxen
z ladjo: verschiffen
poslati si kroglo v glavo sich eine Kugel durch den Kopf jagen
poslati žogo v mrežo den Ball ins Netz setzen