Franja

admiration [-sjɔ̃] féminin občudovanje; navdušenje; začudenje

son courage fait l'admiration de tout le monde njegov pogum zbuja občudovanje pri vseh
être saisi d'admiration biti ves iz sebe od občudovanja
exciter l'admiration zbujati občudovanje

admirativo občudovaqja vreden, očarljiv

gesto admirativo občudovalna kretnja

admīrātīvus 3 (admīrārī) presenetljiv, pozornost vzbujajoč: Isid.

admìrātor m (lat. admirator) admirator, občudovalec

admiratór -i m občudovalec

admīrātor -ōris, m (admīrārī) občudovalec: Ph., Sen. ph., Q., alicuius T.

admire [ədmáiə] prehodni glagol
občudovati, oboževati; ceniti
ameriško ves nor biti na kaj

I should admire to know zelo rad bi vedel

admired [ədmáiəd] pridevnik
čudovit

admirer [ədmáiərə] samostalnik
občudovalec, oboževalec, -lka, ljubitelj(ica)

admirer [-re] verbe transitif občudovati; čuditi se (quelque chose čemu)

elle admire son père ona občuduje svojega očeta
j'admire votre impassibilité čudim se vaši ravnodušnosti

admiringly [ədmáiəriŋli] prislov
občudujoče, z občudovanjem

admirírati -ìrīrām (lat. admirare) admirirati, čuditi se, občudovati

admīror -ārī -ātus sum

1. občudovati kaj, občudujoč motriti kaj, (o)strmeti nad čim: res gestas alicuius, sapientiam oratoris Ci., adm. aliquem in aliqua re Ci., N. ali aliquid in aliquo Ci.

2. (za)čuditi se čemu; abs.: non admirere, cum id me ex te primum audisse confitear Ci.; z obj. v acc.: effusiones pecuniarum Ci., stultitiam eius N.; z ACI: hoc maxime admiratus sum, mentionem te hereditatum ausum esse facere Ci., ut omnes admirarentur in uno homine tantam esse dissimilitudinem N., s quod: admirari solebamus, quod in equo senex haerere posset Ci.; z odvisnim vprašanjem: admirati sumus, quid esset Ci., admirantium, unde hoc ... studium exstitisset Ci., admiror, quo pacto iudicium illud fugerit H.; z in in abl.: in quibus hoc primum est, in quo admirer Ci.; z de: quid tu admirere de multitudine indocta? Ci.

3. occ. fil.: nihil (nil) admirari (= μηδὲν θαυμάζειν) ničemur se ne pustiti zmesti: nihil admirari, cum acciderit Ci., nil admirari prope res una ... quae possit facere et servare beatum H. — od tod
a) adj. (gerundiv) admīrandus 3 občudovanja vreden, čudovit: homo Ci., vir in plurimis (v marsikaterem oziru) admirandus Q., admirandum in modum N., adm. spectacula V.
b) adv. pt. pr. admīranter čudovito: Eccl.

Opomba: Act. soobl. admirabant: It.

admis, e [admi, z] adjectif do-, pripuščen; priznan

il est admis sprejet je v družbo (v društvo)
être admis de vivre chez quelqu'un dobiti dom pri kom

admīsceō -ēre -mīscuī -mīxtum (-mīstum)

I.

1. primesiti, primeša(va)ti: tunsum gallae saporem V., mortiferum vitali L., aquae admixtus calor Ci., admixto calore Ci.

2. pren.
a) pridoda(ja)ti, pridružiti (pridruževati): cum constituisset deus bonis ... mundum explere, mali nihil admiscere Ci., versum orationi Ci. vplesti v govor, his (legionibus) milites admiscere C., funditoribus sagittarios Cu., caput cremato iam corpori T.; in illis veteribus nostris multa admixta ex intima philosophia Ci.; abs.: admiscerenturne plebei L.
b) koga v kaj vmeša(va)ti, vplesti (vpletati), zaplesti (zapletati): ne te admisce Ter., ad id consilium admiscear? Ci., Trebatium vero meum quod isto (adv.) admisceas, nihil est Ci. ep.

— II. kaj s čim namešati, zmešati: quod (genus radicis) admixtum lacte C., aër calore admixtus Ci.; pren.: urbes maritimae admiscentur novis sermonibus Ci. se seznanjajo, hoc cum iis rationibus admisceri nolo Ci. — Od tod adj. pt. pf. admīxtus 3 namešan, zmešan, mešane osnove, neenoten: nihil animis admixtum, nihil concretum ... nihil duplex Ci., cum simplex animi natura esset neque haberet in se quidquam admixtum Ci.

admisíbil -ă (-i, -e) adj. dopusten, sprejemljiv

admisible dopusten, sprejemljiv

admisij|a ženski spol (-e …) die Admission

admisíja admission (tudi tehnika)

admisión ženski spol dopustitev, pripuščenje