Franja

poplákniti, poplakováti rincer, laver

poplakniti si usta se rincer la bouche

poplákniti (-em) | poplakováti (-újem) perf., imperf.

1. sciacquare

2. lavare via;
poplakniti jezo, žalost z vinom mandar giù la rabbia, il dolore col vino
poplakniti kosilo z vinom annaffiare il pranzo col vino
pren. poplakniti si suho grlo sciacquarsi la gola

poplákniti (čašo) enjuagar

poplakniti si usta enjugarse

popláva (-e) f

1. innondazione, straripamento, alluvione, piena:
poplava se širi, se umika la piena si va allargando, sta rientrando

2. pren. (množina) diluvio, profluvio, marea

popótništvo (-a) n pren. vita errabonda; viaggi;
po dolgih letih popotništva se je naselil v našem mestu dopo anni di viaggi, si è stabilito nella nostra città

poppysma -atis, n (gr. πόππυσμα) in poppysmus -ī, m (gr. ποππυσμός) dleskanje, tleskanje (z jezikom), npr. v znamenje pohvale: si mediocris erit, spatium lustrabit utrinque metarum et sortes ducet frontemque manumque praebebit vati crebrum poppysma roganti Iuv.; pri bliskanju, kakor da bi bilo tako mogoče pomiriti nevihto: fulgetras poppysmis adorare consensus gentium est Plin.; v obscenem pomenu: quis ridere potest fatui poppysmata cunni? cum sonat hic, cui non mentula mensque cadit? Mart.

popravi|ti³ (-m) popravljati lase, kravato ipd.: (wieder) in Ordnung bringen (si lase mein/sein/ihr Haar)
popraviti si očala, klobuk: geraderücken

popráviti réparer, restaurer, arranger, remettre en état, raccommoder, refaire, rétablir , figurativno remplacer ; (obleko na sebi) (r)ajuster ; (napako) corriger, rectifier , (delno) retoucher ; (grobo) retaper, réviser , familiarno rafistoler , figurativno ravauder ; figurativno redresser, amender, affiner

popraviti se (zdravstveno) se rétablir, se remettre; (učenec) s'amender, se corriger; reprendre, se redresser
popraviti avto v okvari réparer une voiture en panne
popraviti star avtomobil, podrto hišo retaper une vieille voiture, une maison délabrée
popraviti besedilo, račun rectifier un texte, un compte
popraviti izgubo réparer une perte
popraviti knjigo retoucher à un livre
popraviti nalogo corriger un devoir
popraviti napako corriger (ali réparer) une faute
popraviti plače rajuster (ali réajuster) les salaires
popraviti svoj položaj améliorer sa situation
popraviti svojo sodbo corriger un jugement
popraviti streljanje (vojaško) rajuster le tir
popraviti škodo réparer un dommage
popraviti telefonske komunikacije rétablir les communications téléphoniques
popraviti zamudo rattraper un retard
popraviti si (obleko, pričesko) s'arranger (son vêtement, sa coiffure)
popraviti si očala se rajuster les lunettes
delno popraviti konfekcijske hlače retoucher un pantalon
vreme se je popravilo le temps s'est rétabli (ali remis au beau)
zdravje se mu je popravilo sa santé s'est améliorée
napaka, ki se da popraviti erreur ženski spol rectifiable (ali réparable)

popráviti (-im) | poprávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. riparare, (r)accomodare, aggiustare, racconciare; riattare, restaurare:
popraviti čevlje riparare le scarpe
popraviti hišo riattare la casa
popraviti cesto racconciare una strada
popraviti obleko accomodare un vestito
popraviti uro aggiustare l'orologio
popraviti krivico riparare un'ingiustizia

2. migliorare; correggere, rettificare, emendare; ripurgare, ripulire, ritoccare:
popraviti besedilo emendare, ripurgare il testo
popraviti risbo ritoccare il disegno
šport. popraviti čas, rekord migliorare i tempi, un record
navt. popraviti kurz correggere la rotta
popraviti videz guadagnare nell'aspetto, migliorare l'aspetto

B) popráviti se (-im se) | poprávljati se (-am se) perf., imperf., refl.

1. riaversi, rimettersi; ekst. (r)ingrassare:
bolnik se že popravlja il malato si sta rimettendo

2. ekst. migliorare; emendarsi, correggersi:
pijanec se težko popravi l'ubriaco si corregge difficilmente

C) popráviti si (-im si) perf., refl. rifarsi:
popraviti si okus rifarsi la bocca

populātiō -ōnis, f (populārī)

1. (o)pustošenje, (o)plenjenje, (o)plenitev, (o)ropanje, pokonč(ev)anje, pokončavanje, uniče(va)nje, roparski pohod: populationem effuse facere Ci., hostem populationibus prohibere C., populatio agrorum ceterorum L., ita libera populatio a tergo erat L., populationem sepulcris circa urbem diruendis exercere L., funestam populationem facere L., populationem adeo effuse facere, ut … L., villarum vicorumque populatio Cu., terram eam a populatione vindicare Cu., si tamen transitus (prehod, prečkanje) ille, non populatio erat Plin. iun., populatio agrorum suorum Iust., Asiae Iust., populationis iniuria Iust., Macedoniam ab hostili populatione defendere Iust., militem a populatione Asiae prohibere Iust., populatio agrorum atque vicorum Fl., vagi et liberā populatione diffusi Fl., villas liberā populatione vexare Amm.; v pl.: hostem rapinis populationibusque prohibere C., Veientes pleni iam populationum L., populationes agrorum Fl., populationes praetereuntium viatorum Col. ropanje, nam ea res a populatione murum formicarumque frumenta defendit Col.

2. pren. uničenje, poguba, propad, propast: morum Plin.

populíti arracher ; (peresa) déplumer ; (dlako) épiler

populiti si lase s'arracher les cheveux

popúliti (-im)

A) perf. cavare, estrarre; strappare; svellere:
če to narediš, ti populim ušesa se lo fai, ti strappo le orecchie

B) popúliti se (-im se) perf., refl. strapparsi

C) popúliti si (-im si) perf., refl. strapparsi:
populiti si lase strapparsi i capelli

por za; skozi, čez, po; na, v; zaradi; s, z, s pomočjo; kar se tiče; v korist

lo ha recibido por mí dobil je to po mojem posredovanju
ganar el pan por sí mismo sam si služiti kruh
por consiguiente potemtakem, zatorej
eso le pasa por ligero tega je kriva njegova lahkomiselnost
por mí kar se mene tiče, zaradi mene
no lo hago por difícil ne delam tega, ker je (tako) težko
preguntar por algn vprašati za koga
por escrito pismeno
por dicha, por fortuna na srečo, k sreči
por fuerza s silo
por señas s kretnjami
hablar por lo bajo tiho govoriti
de por sí sam (od sebe); iz svoje volje
por París čez (via) Pariz
partir por (ali para) París odpotovati v Pariz
echar por el suelo na tla zagnati
de 10 por arriba nad deset, od deset naprej
andar por ahí potepati se
por agosto v avgustu, avgusta
(desde) por la mañana (od) davi, (od) danes zjutraj
por aquellos tiempos tisti čas, takrat
estoy por V. na uslugo sem Vam! na voljo sem Vam!
está loco por ella zateleban je vanjo
tengo por sin duda que... smatram za dognano, da ...
tres veces por día trikrat na dan
por dos po dva
dos por cinco dvakrat pet
el cinco por ciento 5%
por lo demás sicer
por lo que yo sé kolikor jaz vem
ir por leña iti po drva
¡vaya por él! pojdite ponj!
está por llegar takoj bo prišel
en lo por venir v bodoče, v prihodnje
la cuenta está (ali queda) por pagar račun še ni plačan
por decirlo así tako rekoč
no es por alabarme, pero... ne da bi se hotel hvaliti, toda ...
por cierto naravno, pač; sicer, zares
por lo demás sicer
por fin končno
por si acaso če slučajno, za vsak primer
por tanto zato, zaradi tega
por poco skoraj
¡sí, por cierto! da, gotovo!
por que (= porque) ker
(= para que) da bi
¿por qué no viene? zakaj ne pride?
sin qué ni por qué brez vzroka, meni nič tebi nič
por más (ali mucho) que grite naj še toliko vpije
por bueno que fuese naj bo še tako dober
por si no viene če slučajno ne pride

porabíti to consume, to spend; to use up; to make use of

ta bojler porabi mnogo plina this geyser uses a lot of gas
si porabil vso barvo? have you used all the paint?

porazgubíti (-ím)

A) perf. perdere (una cosa dopo l'altra)

B) porazgubíti se (-ím se) | porazgúbljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. perdersi, disperdersi, perdersi, scomparire, andarsene, allontanarsi:
steza se je porazgubila med grmovjem il sentiero andava a perdersi tra i cespugli

2. ekst. estinguersi, dileguarsi, dissolversi:
stare navade se porazgubljajo le vecchie usanze si vanno estinguendo

porca -ae, f (porcus)

1. svinja, prasica, pujsa: O., Iuv., Q., Suet., Gell. idr., prius quam messim facies, porcam praecidaneam hoc modo fieri oportet Ca., porcam heredi esse contractam, et habendas triduum ferias Ci., caesā iungebant foedera porcā V., si ture placaris et horna fruge Lares avidaque porca H., exolvit votis hac se tibi virgine porca Mart., effetae tremebundior ubere porcae Col.

2. metaf.
a) leha, ogòn = del njive med dvema razoroma: bene proscissas † cossigerare † ordine porcas bidenti ferro rectas † derevere Acc. fr., porcas pedes quinos latas facito Ca., satum frumentum operiunt in porcis et sulcant fossas Varr., a est autem lira similis ei porcae, quam in sationibus campestribus rustici faciunt, ut uliginem vitent Col.
b) pórka, poljska mera v Hispaniji = 30 čevljev (ok. 10 m) široka in 180 čevljev (ok. 60 m) dolga plasa (= ozek pas travnika ali njive): sed hunc actum provinciae Baeticae rustici agnuam vocant, itemque XXX pedum latitudinem et CLXXX longitudinem porcam dicunt Col.

porculus -ī, m (demin. k porcus)

1. prašiček, prasiček: iubeas, si sapias, porculum adferri tibi Pl., porculis quoque minusculis et haedis tenerioribus victitasse (sc. Pythagoram) idem Aristoxenus refert Gell., lactens Arn.

2. metaf.
a) porculus marīnus morska svinjka, neka riba: praecipue in Moeno Germaniae amne protelis boum et in Danuvio marris extrahitur (sc. piscis), porculo marino simillimus Plin.
b) kavelj, kljuka, klin, obroč, neka priprava pri vinski stiskalnici: porculum in media sucula facito Ca., inter arbores medium quod erit, id ad mediam conlibrato, ubi porculum figere oportebit, uti in medio praelum recte situm siet Ca.

porézati tailler, couper

porezati (in očistiti) si nohte faire ses ongles

poróčati¹ (-am) perf. riferire, comunicare, rapportare:
kot poroča naš dopisnik a quanto riferisce il nostro corrispondente
pisno poročati riferire per iscritto
v prometni nesreči poročajo tudi o smrtni žrtvi nell'incidente si lamenta un morto

porodníški (-a -o) adj. di, del parto; puerperale:
porodniška klinika clinica ostetrica
porodniška soba sala parto
porodniške klešče forcipe
porodniški dopust congedo di maternità
še ni vstala s porodniške postelje non si è ancora rimessa dal parto
pog. je na porodniškem è in maternità