Franja

pompa -ae, f (izpos. πομπή)

1. slovesen obhod ali sprevod (procesija): Pl., N., Sen. ph., Lucan., Mart., Suet. idr., pomparum fercula Ci., pompam funeris ire O. iti za pogrebom, spremljati pogreb, udeležiti se pogreba, pompam ducere O. (pri poroki), V. (ob prazniku), O. (ob triumfu), pompae sollemnes V., funebris pompa T.; occ. prehod, slovesni sprevod, slovesni mimohod, defilé pri cirkuških igrah: Suet., Tert. idr., quid tu hunc de pompa laetaturum putas? Ci. (o Cezarju, čigar podobo so med slovesnim cirkuškim sprevodom nosili med podobami bogov), circus erit pompā celeber numeroque deorum O., ludorum die pompa duci coepta L., pompa circensis Stat.

2. meton. sprevod, niz, vod, vrsta, rajda, skupina, gruča: tua pompa Ter. tvoja tolpa, lictorum Ci., sarcinarum Mart., pecuniae Sen. ph., cenae Mart. prinašanje glavne jedi, glavna jed, „glavna rihta“, si tres sunt pompa libelli Pr. pogrebni sprevod, quoius haec ventri portatur pompa? Pl. fr. (o velikem nakupu na trgu).

3. metaf. (izjemna) lepota, razkošje, sijaj(nost), blesk, blišč, bleščava, bliščoba, pomp, pompoznost, veličastnost, veličastje, starejše velikolepje, veličje, veličnost: rhetorum pompa Ci., adhibere quandam in dicendo pompam Ci., epidicticum genus (sc. orationis) pompae quam pugnae aptius Ci., elatus est sine ulla pompā funeris N. brez pogrebnega sijaja, brez pompoznega pogreba, detrahere muneri suo pompam Sen. ph., pompa facundiae Min.

po naključju stalna zveza
(nepričakovano; nenačrtovano) ▸ véletlenül
Moški in ženska, ki sta si usojena, se vedno srečata po naključju. ▸ A férfi és a nő, akiket egymásnak teremtett a sors, mindig véletlenül találkoznak.
V 19. stoletju so po naključju odkrili, da je to ljudsko zdravilo učinkovito sredstvo proti kašlju. ▸ A 19. században véletlenül felfedezték, hogy ez a népi gyógyszer hatékonyan csillapítja a köhögést.

ponavlja|ti (-m) ponoviti

1. wiederholen; kaj za kom: nach- (mehanično nachbeten, pri petju nachsingen, pri govorjenju nachsprechen, nachsagen)
nenehno ponavljati komu kaj: predigen
ponavljati si polglasno, glasno: sich vorsagen

2. v šoli razred: [sitzenbleiben] sitzen bleiben, nicht versetzt werden
pustiti ponavljati [sitzenlassen] sitzen lassen

ponávljati (-am) | ponovíti (-ím)

A) imperf., perf.

1. ripetere, reiterare, rifare; bissare:
ponavljati gibe ripetere i movimenti
ponavljati iste besede rifare lo stesso discorso
ponoviti vprašanje rinnovare la domanda; ripetere la domanda
ponoviti odlomek bissare il brano
ponavljati obrabljene fraze rifriggere luoghi comuni

2. šol. ripetere, ripassare, rivedere:
ponoviti gradivo, lekcijo ripetere, rivedere la lezione
ponavljati razred ripetere l'anno

B) ponávljati se (-am se) | ponovíti se (-ím se) imperf., perf., refl. ripetersi:
potresni sunki se ponavljajo le scosse sismiche si ripetono
pisatelj se je začel ponavljati lo scrittore ha preso a ripetersi

pondusculum -ī, n (demin. k pondus) majhna teža, težica, bremence: si cooriatur procella, adprehensi pondusculo lapilli se librant Plin., si ventus agmen adverso flatu coepit inhibere, pondusculis lapidum adprehensis aut gutture harena repleto stabilitae volant Plin., inter flores ex rosae foliis tusis in linteolo in mustum collatis cum pondusculo, ut sidat Plin.

poner* postaviti, deti, položiti, naložiti; leči (jajca); določiti; napisati; predložiti, predlagati; (po)nuditi; vložiti (prošnjo); vzdeti; obleči; staviti

¿cuántos años me pone V.? koliko let (starosti) bi mi dali?
poner capital (en) vložiti denar (v)
poner cara de risa nadeti si smehljajoč se izraz
poner una carta a alg. komu pismo pisati
poner cerco (ali sitio) a una plaza oblegati neko mesto
poner el coche vpreči konje
poner un coche komu dati voz na voljo
poner como nuevo (a) koga ošteti
poner dos cubiertos pogrniti mizo za dve osebi
poner los cuernos (a) (fig) komu roge nasaditi
poner cuidado, poner (la) atención (en) previden biti, paziti
poner debajo podložiti; premagati
poner espacios spacionirati
poner la firma podpisati
poner fuego zažgati
poner en duda (po)dvomiti o
poner en ejecución, poner en práctico izvesti
poner en evidencia dokazati
poner en el índice na indeks dati
poner en limpio na čisto prepisati
poner en su lugar popraviti
poner (la) mano (en) lotiti se česa
poner la mano (las manos) en uno slabo ravnati s kom, kaznovati koga
poner en marcha v tek spraviti, zakolebati
poner la mesa pogrniti mizo
poner en mil pesetas 1000 peset ponuditi za kaj (na dražbi)
poner en música uglasbiti
poner en salvo na varno spraviti, rešiti
poner entre comillas staviti med navednice
poner por condición kot pogoj staviti
poner por medio na pot postaviti (kot oviro)
poner por nombre imenovati
poner por obra izpeljati, uresničiti
poner a Dios por testigo boga za pričo klicati
pongo un duro a que no viene stavim 5 peset, da ne pride
ponerse zaiti (sonce)
ponerse bien spodobno se obleči; izboljšati svoj položaj
ponerse (por) delante vmes priti (ovira)
se me pone carne de gallina kurja polt me oblije
se me pone que... (Am) zdi se mi, da ...
¡cómo se puso! kako se je razjaril!
al ponerse el sol ob sončnem zahodu
ponerse postati
ponerse bueno ozdraveti
ponerse colorado zardeti
ponerse flaco shujšati
ponerse furioso pobesneti
ponerse malo zboleti
ponerse pálido prebledeti
el tiempo se va poniendo hermoso vreme postaja lepo
se puso como la pared postal je bled ko zid
ponerse a nameravati, lotiti se, začeti
ponerse a escribir začeti pisati
ponerse a reir v smeh bruhniti
ponerse a caballo konja zajahati
ponerse al corriente uvesti se v, seznaniti se z
ponerse de acuerdo dogovoriti se, zediniti se
ponerse de codos nasloniti se (s komolci)
ponerse de mal humor postati slabe volje
ponerse de pie, ponerse en pie, ponerse derecho vstati, vzravnati se
ponerse de rodillas poklekniti
ponerse de verano poletno se obleči
ponerse en la calle dati se javno videti
ponerse en camino na pot iti, odpotovati
se puse en Kranj en dos horas de viaje dospel je v Kranj po dveh urah potovanja
¡póngase V. en mi lugar! postavite v moj položaj!

ponoréti (-ím) perf. impazzire, ammattire, insanire, uscire di senno, perdere la ragione; vulg. incazzarsi:
ponoreti od sreče, veselja impazzire dalla felicità, di gioia
ponoreti od jeze schiumare di rabbia
kompas je ponorel (ne kaže severa) la bussola è impazzita
ko so ga nekaj časa pošiljali od Poncija do Pilata, je mož ponorel dopo che per un po' di tempo l'avevano mandato da Ponzio a Pilato, il brav'uomo si incazzò
včasih je dobro malo ponoreti semel in anno licet insanire lat.; una volta all'anno è lecito impazzire (per carnevale)

ponôsen proud (na of); (ohol) haughty, lofty, stuckup

biti ponôsen na kaj to pride oneself on something, to be proud of something, to take pride in something
ponôsen na imetje purseproud
na to si lahko ponôsen (figurativno) that's a feather in your cap
na to ti res ni treba biti ponôsen that is nothing to be proud of

ponovíti répéter, redire, refaire, reproduire, réitérer, renouveler ; (naučeno) repasser ; (na kratko) (se) résumer, récapituler ; (glasba) rebattre

ponoviti se se répéter, se réitérer, se résumer, récidiver
ponoviti lekcijo repasser (ali répéter) sa leçon
ponoviti svojo obljubo, neko prepoved réitérer sa promesse, une défense
ponoviti ples, poskus répéter une danse, un essai
ponoviti podvig renouveler un exploit
ponoviti neko potovanje refaire un voyage
če bi se to ponovilo si cela se reproduisait, en cas de récidive

ponticulus -ī, m (demin. k pons) mostìč, mostíček, bŕv(i)ca, brvíca, brved: cum fossam latam cubiculari lecto circumdedisset eiusque fossae transitum ponticulo ligneo coniunxisset Ci., praeter CL passuum (sum enim ipse mensus) ab eo ponticulo qui est ad Fur[r]inae, Satricum versu Ci. ep., sed vereris inepta crura ponticuli axulis stantis in redivivis Cat., in principio atque exitu fossae more ponticulorum binis saxis tantum modo pilarum vice constitutis et singulis superpositis Col., ponticuli etiam ferruminati sustinebant glires melle ac papavere sparsos Petr., quod si ponticulum transierimus, omnia armis agenda erunt Suet., expediti velites a turrium cavernis egressi iniectis ponticulis Amm., imperator ipse praegressus constratis ponticulis multis ex utribus Amm.

ponudíti offrir, donner, proposer, soumissionner, présenter ; (pri licitaciji) enchérir

ponuditi se s'offrir à, offrir de, se proposer, se présenter
ponuditi svoje dobre usluge, prijateljsko posredovanje offrir ses bons offices
ponuditi mir faire des ouvertures de paix
ponuditi ogenj offrir du feu
ponuditi višjo ponudbo enchérir sur une offre
ponuditi roko tendre la main
ponuditi roko svoji dami présenter (ali offrir) son bras à sa cavalière
ponuditi svoje usluge offrir ses services à, se proposer pour
če se ponudi priložnost si l'occasion se présente

ponudíti (-im) | ponújati (-am)

A) perf., imperf.

1. offrire; porgere:
ponuditi cigareto offrire una sigaretta
ponujati blago offrire la merce
pren. ponujati priložnost porgere l'occasione, il destro
med. ponuditi (zdravstveno) pomoč prestare a qcn. le cure del caso
ponuditi pijačo offrire, pagare da bere

2. proporre, presentare:
ponuditi odpoved presentare le dimissioni
ponujati nagrado za atentatorjevo glavo offrire un premio, una taglia per la testa dell'attentatore
ponujati komu roko, zakon fare una proposta di matrimonio a qcn.

B) ponudíti se (-im se) | ponújati se (-am se) perf., imperf., refl. offrirsi:
mislim, da se je dekle ponujalo penso che la ragazza si offrisse
ponudil se je da gre namesto mene si offrì di andare in vece mia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dež, sneg se ponuja si mette a piovere, a nevicare
pren. ponujale so se mu črne misli lo turbavano brutti pensieri

ponúditi ofrecer (tudi ekon) ; presentar; hacer una oferta ; (roko) tender ; (pri dražbi) licitar, pujar

ponuditi se (prilika) ofrecerse, brindarse, presentarse
če se ponudi priložnost si se presenta la ocasión

pȍpāšan -šna -o poželjiv, pohlepen: bila je -a na životna veselja močno si je želela življenjskih radosti

popévati to sing

popévati si (tiho) to hum, to vocalize

popévati chanter, chantonner, fredonner

polglasno si popevati fredonner

popévka chanson ženski spol , air moški spol , chansonnette ženski spol

poulična popevka chanson des rues, ritournelle ženski spol, familiarno rengaine ženski spol
modna popevka chanson à la mode (ali à la vogue)
polglasno si peti popevko, ki je v modi fredonner un air à la mode
žvižgati ljudsko popevko siffler un air populaire

popīna -ae, f (osk.-umbr. izpos., čisto lat. coquīna; gl. coquō)

1. javna kuhinja, stojniška kuhinja, kuhinja na stojnici, slaba krčma, bezníca, krčmetina, starejše barilnica: Pl., Mart., Suet. idr., pro conclavibus popinae sunt Ci., praefecti popinae atque luxuriae Favorinus ap. Gell.

2. meton.
a) jed(i), obed iz javne (stojniške) kuhinje (krčme(tine), barilnice): si epulae potius quam popinae nominandae sunt Ci.
b) smrad iz javne (stojniške) kuhinje (krčme(tine), bezníce, barilnice): taeterrimam popinam inhalare Ci.

popīnō -ōnis, m (popīna) obiskovalec javnih kuhinj (krčm(etin), barilnic), posedač po (javnih) kuhinjah (krčm(etin)ah, barilnicah), pojedalec, pojedec, pojeduh, ožrljivec, požrešnež, požrešnik, sned(a), snedež, sneduh, gurman, sladokusec: imbecillus, iners, si quid vis, adde popino: H., quis poculis argenteum chorum intro ibit popino? Varr., acerbissima satura laceraverit lastaurum et lurconem et nebulonem popinonemque adpellans et vita scriptisque monstrosum Suet.

poplákniti to rinse; to wash (out)

poplákniti jed s pivom to wash a meal down with ale
poplákniti jedačo s pijačo to wash down one's food
poplákniti si usta to rinse out one's mouth