Franja

humour [ümur] masculin humor, šaljivost

humour noir črni, obešenjaški humor
avoir le sens de l'humour imeti smisel za humor, znati se norčevati iz sebe
manquer d'humour ne imeti smisla za humor

humus -ī, f (prim. gr. χϑών [iz *χϑώμ] zemlja, tla, prst (fem.), gr. χαμαί na zemlji, na tleh, na zemljo [tla], gr. χαμᾶ-ζε na zemljo [tla], po tleh, gr. χαμᾶ-ϑεν od zemlje, od [s] tal, gr. χϑαμαλός ali χαμηλός = lat. humilis)

1. prst (f), zemlja, svet, tla: Amm., h. iniecta Ci., humi pabulum S. trava, zelišča, quae humi arido atque arenoso gignuntur S., h. dura, pinguis V., fundit humus flores, mandare humo corpus, ab humo convellere silvam V., qui … humum semel ore momordit V. ki je enkrat zemljo ugriznil = šel pod rušo (prim.: gr. ὀδὰξ ἕλον οὖδας Hom.), repere per humum H. po tleh, propter humum volare O. pri tleh, h. graminea, arens O., tundit humum moriens O., nec caelo neque humo neque aquis dea vestra recepta est O., in humo lumen figere O., deiecto in humum vultu O., proiectos in humum necat T., humo facili ac levi acceptante occultum opus Cu., h. horrida Sil., gelida Stat. Pomni poseb.
a) loc. humī pri glag. mirovanja = na tleh: humine an sublime putescat Ci., h. iacēre Ci., O., nos h. strati Ci., stratus h. Iuv., h. depressus S., humi (po drugih humo) aliquem condere V. v zemlji, h. positus O.; prolept. pri glag. pregibanja = na tla: corpora fundit h. V., procumbit uterque pronus h. O., stravit h. pronam, prosternit h. iuvenem O., spargit h. dentes O., abicere h. corpus Cu. ali se Plin.
b) redk. acc. humum na tla (nam. nav. in humum; gl. zgoraj): primos et extremos metendo stravit humum H.
c) abl. humō α) kot pravi abl. = od (s) tal, od (iz) zemlje: ventus harenam h. excitavit S., fundit h. … victum … tellus V., Troia fumat h. V., h. exire, surgere, se movere, se tollere, oculos attollere, membra levare O., hominem appellari, quia sit humo natus Q. β) kot abl. loci = na tleh, na (v) zemlji: figere h. plantas V., humo aliquem condere (gl. zgoraj) V., sedit humo nuda, h. iacet resupinus, durā cornua figit h. O.

2. occ.
a) orna zemlja, orníca: spargere semina rudi humo O., humum vicinia nulla premebat (ni utesnjevala) O.
b) tla = tlak, dno, pod: humus erat lutulenta vino Ci., aquae perspicuae ad humum O.
c) pesn. zemlja = kraj, pokrajina, dežela: h. Punica, Pontica, Tomitana, natalis O., Delphi mediam humum orbis tenentes O., Mercurius gratam Minervae despectabat humum (= Atticam) O., dum pretium vitae grata rependit humus Pr. hvaležno podzemlje.

3. metaf. tla = nizko, nizkotnost, podlo(st) v govoru, v mislih: via, qua me possim tollere humo V., humum vitare H., serpit humi H., sermones repentes per humum H., corpus … adfigit humo divinae particulam aurae H.

Opomba: Humus kot masc.: Gracchus et Laevius ap. Prisc. Star. abl. sg. humu: Varr. ap. Non.

*hutte [üt] féminin koliba, koča; (lovska) preža

hutte de roseaux koliba iz trsja
hutte de glace iglu, eskimska koča iz ledu

hvaléžnost gratitude; gratefulness; thankfulness; (komu, za to someone, for)

iz hvaléžnosti za in gratitude for
usluga iz hvaléžnosti a grateful service
pokazati svojo hvaléžnost to show one's gratitude
sijati od hvaléžnosti to glow (ali to be radiant) with gratitude
s hvaléžnostjo kaj sprejeti to accept something gratefully
sprejmite, prosim, izraze moje globoke hvaléžnosti please accept my heartfelt thanks

hvalospev samostalnik
1. religija (molitev) ▸ dicshimnusz, hálaadó ének, magasztaló énekSlavilni in zahvalni značaj imajo zlasti evharistične molitve z uvodnimi hvalospevi in spevom Svet. ▸ Különösen az eucharisztikus imáknak a nyitó dicshimnuszokkal és a szenténeknek van ünnepi és hálaadó jellege.
Po pokoncilski liturgični reformi je mnogo več hvalospevov, kakor jih je bilo prej. ▸ A zsinatot követő liturgikus reform után sokkal több a dicshimnusz, mint korábban.

2. (o hvaljenju) ▸ dicshimnuszKo te bodo hvalili, ko te bodo občudovali, ko ti bodo peli hvalospeve, vedi, da ne mislijo resno. ▸ Tudd, hogy amikor dicsérnek, csodálnak és dicshimnuszokat zengenek rólad, nem gondolják komolyan.V Nemčiji pišejo svojim nogometašem hvalospeve in zanje uporabljajo same superlative. ▸ Németországban dicshimnuszokat írnak a saját labdarúgóikhoz, csak szuperlatívuszokat használva.Spoštovane goste iz vladne palače so govorniki obsipavali s hvalospevi in jim izrekali neskončne dobrodošlice. ▸ A kormánypalotából érkezett előkelő vendégeket dicsihimnuszokkal és végtelen gratulációkkal halmozták el a szónokok.

3. (pesem) ▸ dicshimnusz
V metrično dovršenih verzih je pisal budnice, religiozne refleksije in hvalospeve. ▸ Ébresztőbeszédeket, vallásos elmélkedéseket és dicshimnuszokat írt kifinomult időmértékes verselésben.

hyacinthinus 3 (hyacinthus; gl. to besedo)

1. hiacintov, hiacintski: flos Cat.

2. hiacintove barve (gen. sg.), višnjev, jeklenomoder: laena Pers., Hier., vestimenta Hier., tunica Vop., Vulg., color, pallium Vulg., ansae, ansulae Vulg. iz višnjeve svile.

hyacinthus -ī, m (gr. ὑάκινϑος)

1. hiacint starodavnikov (ne naš), čisto lat. vaccinium, perunika (Iris germanica Linn.) ali vrtni ostrožnik, — svaljnik (Delphinium aiacis Linn.) ali (po drugih) sabljan (Gladiolus segetum): Col., Plin., Pall., suave rubens hyacinthus V., latus molli fultus hyacintho V. Kot nom. prop. Hyacinthus (-os) -ī, m (Ὑάκινϑος) Hiakínt, v grški mitologiji lep mladenič, sin špartanskega kralja Ojbala (Oebalus), ki ga je Apolon ljubil, a ga usmrtil z nesrečnim metom diska; iz mladeničeve krvi je Apolon dal prikliti cvetki hiacintu, na katere listih so starodavniki čitali črko Υ (začetnico imena Ὑάκινϑος), ali ΑΙ tudi ΑΙ ΑΙ (tarnajoči Apolonov glas): Hyg., O., Plin. Od tod Hyacinthia -ōrum, n (sc. sacra; Ὑακίνϑια) Hiakintova slovesnost, tridnevni praznik, ki so ga Špartanci obhajali na čast Hiakintu vsako leto julija: O., Macr., Hier.

2. metaf.
a) hiacint, dragulj hiacintove barve, nekakšen temni ametist: Plin., Cl., Vulg.
b) svila hiacintove barve, višnjeva (vijolična) svila: Vulg.

Hyadēs -um, acc. -as, f (Ὑάδες, pravzaprav = „dežujoče“ iz gr. ὕω dežujem; lat. Suculae „svinjke“, ker je ljudska etim. besedo Hiades napačno izvajala iz gr. ὗς svinja, čemur se Ci. in Plin. posmehujeta) Hiáde, Deževnice, Gostosevci, sedmerica zvezd v ozvezdju Bika (v njegovi glavi); njihov vzhod od 7. do 21. maja naznanja in prinaša dež: Hyg., Plin., Val. Fl., Gell., has Graeci stellas Hyadas vocitare suërunt, [a pluendo; ὕειν enim est pluere] nostri imperite Suculas, quasi a subus essent, non ab imbribus nominatae Ci., pluviae V., tristes H.; v grški mitologiji so Hiade hčere Atlanta (Atlas) in sestre (po drugih hčere) Hianta (Hyas), tudi sestre Plejad: O. Sg. Hyas -adis, fem. kolekt. hijada, deževnica: Stat., Cl.

hyaena -ae, f (gr. ὕαινα iz ὗς svinja, ki ji je hijena podobna)

1. (četveronoga) hijena: O., Col., Plin., Lucan., Pall.

2. hijena, morska riba iz vrste kambal: Plin.

Hyantēs -um, acc. -as, m (Ὕαντες) Hiánti, staro pelazgijsko pleme v Bojotiji: Plin. Od tod adj.

1. Hyantēus 3 (Ὑάντειος) hiántski, pesn. = bojotski: Aganippe, Iolaus O., aqua Mart. iz kastal(ij)skega studenca.

2. Hyantius 3 (Ὑάντιος) hiántski, pesn. = bojotski: sorores Stat. (o Muzah), Camenae Sid.; subst. Hyantius -iī, m Hiánt, Bojotec: O. (o Aktajonu (Actaeon), vnuku bojotskega kralja Kadma (Cadmus)).

hydrius 3 (iz gr. ὕδωρ voda) vóden: puer (= aquarius) Prud. ozvezdje Vodnar.

hydromeli -itis, n (gr. ὑδρόμελι) medica (iz medu in vode): Plin., Pall., Isid. Soobl. hydromel -mellis, n: Th. Prisc., Plin. Val.

hydrōpicus 3 (gr. ὑδρωπικός iz ὕδρωψ vodenica) vodeničen: Cels., Macr., Vulg., atque si noles sanus, curres hydropicus H. Od tod subst. hydrōpicus -ī, m vodeničnik: Cels., Plin., Ambr., P. Veg.

hydrōps -ōpis, acc. -ōpem in -ōpa, m (gr. ὕδρωψ iz ὕδωρ voda)

1. vodenica: Cels., Col., Cael., P. Veg., crescit indulgens sibi dirus hydrops H.; pl. hydrōpēs = razne vrste vodenice: Cael.

2. metaf. napihovanje domišljavca, napuh: Sid.

Hygīa -ae, f (gr. ὑγεία, skrč. iz ὑγίεια) Higiêja, Eskulapova hči, boginja zdravja: Plin., Mart.

Hȳlēs -ae, m (iz gr. ὕλη gozd) Híles, neki Kentaver: O.

Hymēttus: Ci., H., O., Col., Plin., Iuv. ali Hymēttos: Val. Fl., Mart., Ap. -ī, m (Ὑμηττός) Himét, gora na Atiki jugovzhodno od Aten, ki je slovela po svojem izvrstnem marmorju in medenih zeliščih. Od tod adj. Hymēttius 3 (Ὑμήττιος) himetski: trabes H. gredje iz himetskega marmorja (kot nastavek na stebrih), mella H., cera O., columnae Plin. iz himetskega marmorja.

hyperbaton -ī, n (gr. ὑπέρβατον) ločitev dveh besed ali stavčnih delov, ki slovnično spadata skupaj, zaradi lepoglasja ali iz drugih razlogov = hiperbaton, ret. t. t.: Q., Plin. iun., Tert., Char., Serv.

hyperbolaeoe, gen. -ōn (gr. οἱ ὑπερβολαῖοι iz ὑπερβολή) najvišji toni v glasbenih lestvicah, sestavljenih iz štirih ali petih tetrakordov: Vitr.

hypocausis -is, acc. -in, f (gr. ὑπόκαυσις) ogrevalna naprava, dolga peč, iz katere je vročina prehajala v „hypocauston“ (gl. to besedo): Vitr.