Franja

Zadetki iskanja

  • števílen (-lna -o) adj. abbondante, popoloso, numeroso, copioso; strabocchevole:
    številna mesta v knjigi so nerazumljiva numerosi punti del libro sono incomprensibili
    dati številna jamstva concedere ampie garanzie
    številna družina famiglia numerosa
    številna množica folla strabocchevole
  • števílka (-e) f

    1. numero:
    ura s pozlačenimi številkami un orologio a cifre d'oro
    številka deset il numero dieci, il dieci
    številke in črke numeri e lettere
    zaporedna številka numero progressivo
    številka srečke il numero del biglietto della lotteria
    številka čevljev, obleke il numero delle scarpe, (della taglia) degli abiti
    peljati se s (z avtobusom) številka 5 andare con l'autobus numero 5
    muz. klavirski koncert št. 5 v D-duru concerto per pianoforte n. 5 in re maggiore
    hišna številka numero civico
    serijska, tovarniška številka numero di serie, di fabbrica
    arabske, rimske številke numeri arabi, romani
    nositi čevlje številka 40 portare scarpe numero 40
    Dantejeva ulica številka 2 via Dante, numero 2
    bolnik s postelje številka 10 se bolje počuti l'ammalato al numero dieci si sente meglio
    gost iz sobe številka 20 je šel ven l'ospite della camera venti è uscito

    2. pog. mat. (število) numero:
    lihe, sode številke numeri pari, dispari

    3. (številčni podatki) dato:
    številke kažejo na padec proizvodnje i dati indicano un calo della produzione

    4. (vsak od izvodov ene izdaje publikacije) numero:
    posebna številka numero unico
    slavnostna številka numero speciale
    nedeljska številka dnevnika il numero domenicale del quotidiano

    5. pog. (listek, ploščica z zaporedno številko) numero, scontrino, contromarca;
    potegniti številko pri žrebanju estrarre un numero
    garderobna številka scontrino del guardaroba
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti le številke essere ridotti a numeri
    žarg. šport. štartala je številka 1 è partito il numero 1 (l'atleta, il corridore col pettorale n. 1)
    pog. zavrteti napačno številko fare il numero sbagliato
    ekon. bilanca kaže rdeče številke il bilancio è in rosso
    doseči visoke številke essere grande (di spese e sim.)
    žarg. šport. biti evropski tekač, drsalec, smučar številka 1 essere il corridore, il pattinatore, lo sciatore europeo n. 1
    sovražnik države številka 1 pericolo pubblico n. 1
    vas ima dvajset številk la frazione conta venti case
    ključavnica na številke (na šifre) serratura a combinazione
    adm. delovodna številka numero di protocollo
    davčna številka codice fiscale
    enotna matična številka občana numero d'identità personale
    biblio. dvojna številka numero doppio
    pošta karakteristična številka numero caratteristico, prefisso
    klicna številka numero telefonico
    poštna številka codice di avviamento postale
    šport. štartna številka numero di partenza
  • števílka cifra f ; número m ; guarismo m

    v okroglih številkah en cifras redondas
    številka rokavic número (ali medida f) del guante
    zaporedna številka número de orden
    nedeljska številka (časopisa) número dominical
    številka na ogled número de muestra (ali de ensayo), (revija ipd.) ejemplar mgratuito, número de propaganda
  • štíri (-ih) numer. quattro:
    dva krat dva je štiri due per due fa quattro
    ura je štiri sono le quattro
    igrati v štirih giocare in quattro
    korakati po štiri in štiri marciare in fila per quattro
    brcati z vsemi štirimi scalciare, scalpitare con tutte e quattro le gambe
    komedija v štirih dejanjih commedia in quattro atti
    štirje letni časi le quattro stagioni
    astr. štiri strani neba i quattro punti cardinali
    hoditi, plaziti se po vseh štirih andare carponi
    pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi con tutte le forze
    pren. govoriti na štiri oči parlare a quattr'occhi
    pren. iztegniti vse štiri od sebe sdraiarsi, stravaccarsi
    pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi bene a terra
    pren. ne imeti štirih rok non poter sbrigare la mole del lavoro
    pren. živeti med štirimi stenami stare chiuso fra quattro muri
    na vse štiri vetrove ai quattro venti
    rel. štiri poslednje reči i novissimi
    filoz. štirje elementi i quattro elementi
  • štírideseti (-a -o) numer. quarantesimo; quaranta:
    šport. uvrstiti se na štirideseto mesto piazzarsi al quarantesimo posto, piazzarsi quarantesimo
    odpreti knjigo na štirideseti strani aprire il libro a pagina quaranta
    štirideseta leta prejšnjega stoletja gli anni quaranta ('40) del secolo scorso
  • štírna (-e) pog. (šterna) pozzo:
    voda iz štirne acqua del pozzo
    pren. fant je zabit kot štirna il ragazzo è uno stupidone, pog. un minchione, nareč. un pirla, vulg. un coglione
  • štrléti resaltar; sobresalir

    štrleti iz vode emerger del agua
    štrleti iznad elevarse sobre, dominar
  • šúm (-a) m

    1. rumore; (šumenje) fruscio; croscio; sussurro:
    glasen, pridušen, zamolkel šum un rumore forte, attutito, sordo (cupo)
    šum listja v vetru il fruscio delle foglie al vento
    šum morja, reke il fragore del mare, del fiume

    2. (hrup) rumore, baccano, frastuono, brusio:
    šum množice il brusio della folla

    3. med. soffio, rumore:
    sistolični, bronhialni šum soffio sistolico, bronchiale
    šum na srcu, srčni šum soffio al cuore, rumore cardiaco

    4. lingv. rumore

    5.
    TV šum rumore televisivo
  • šuménje (morja, vetra) bramido m ; rumoreo m

    šumenje gozda, listja susurro m del bosque, de las hojas
  • šumênje (-a) n sussurro, voce, fremito, croscio, scroscio:
    šumenje vej v vetru il sussurro dei rami al vento
    šumenje gozda il fremito del bosco
    šumenje morja la voce del mare
  • T. kratica talón; temperatura; tensión; telegrafía, telegrífico, telegrama; título; traductor; tren; tara; Trabajo; C.N.T. = Confederación Nacional del Trabajo
  • ta člen pog. il, lo, la:
    pot bo še dolga, vendar je ta grdi del že za nami il cammino è ancora lungo, ma il tratto difficile l'abbiamo già superato
    doma je ostal samo ta najmlajši a casa è rimasto solo il più piccolo (giovane)
    žlico drži s ta lepo tiene il cucchiaio con la destra
    žarg. polit. ta beli, ta rdeči le guardie bianche, i comunisti
    biti po ta malem vredno valere almeno
    pren. potegniti, povleči ta kratko avere la peggio
  • (tá tó) pron.

    I. (v pridevniški rabi)

    1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
    čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
    kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

    2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
    v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

    3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
    ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

    4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
    ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

    5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
    le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
    ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
    to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

    6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
    vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

    7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
    pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
    pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
    pri tej priči moraš iti! vattene subito!
    ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

    II. (v samostalniški rabi)

    1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
    kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

    2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
    prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
    zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

    4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
    kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

    5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
    sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

    6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
    jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

    7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
    govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

    8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
    kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

    9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
    to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
    za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
    želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

    10. (za poudarjanje trditve) ○:
    lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

    11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
    otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
    ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

    12. to je, to se pravi cioè:
    prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
    ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
    ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
    ta je dobra! quest'è bella!
    soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
    veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
    fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
    nedolgo tega non molto tempo fa
    ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
    pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

    III. (v vezniški rabi)

    1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
    kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

    2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
    dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

    3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
    vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

    4. in to e precisamente, e cioè:
    prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

    5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
    v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

    6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
    prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

    7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
    bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito
  • tá, to (pridevniško) este (m) , esta (f) , esto (n); ese, esa, eso

    ta pošast! ¡ese monstruo!
    to moje opažanje esta observación mía
    to in ono esto y aquello
    tj. esto es; (samostalniško) éste, ésta, esto
    enkrat ta, enkrat oni ora éste, ora aquél
    to so moje sestre éstas son mis hermanas
    ta in oni éste y aquél
    le-tá éste
    ta je pa (res) dobra! ¡ésta sí que es buena!
    govoriti o tem in onem hablar unas cosas y otras, hablar de varias cosas
    v tem mestu (-tu, tukaj) en ésta
    na tej (-tukajšnji) univerzi en esta universidad
    v tem letu (en) este año
    s tem, zaradi tega con esto
    to je (= tj., namreč) esto es
    3. t. m. (tega meseca) el tres del corriente (krajšava: 3 del cte.)
    poznam te ljudi conozco a éstos
  • tȁajī -ā -ē tanjši: izvući taaji kraj potegniti tanjši konec, izbrati slabši del
  • tabaco moški spol tobak; tobakovcc; cigareta

    tabaco cucarachero surov tobak za njuhanjc
    tabaco de mascar žvečilni tobak
    tabaco de pipa tobak za pipo
    tabaco en polvo, tabaco (de) rapé tobak za njuhanje
    cultivo de tabaco pridelovanje tobaka
    fábrica de tabaco tobačna tovarna
    monopolio del tabaco tobačni monopol
    plantación de tabaco plantaža tobaka
    se le acabó el tabaco (pop) je brez denarja
    dar para tabaco koga pošteno pretepsti
    tomar tabaco njuhati; pop kaditi
    Compañía Arrendataria de Tabacos tobačna uprava
  • tabla ženski spol miza, mizna plošča; deska, tabla; tabela, register, seznam; slika; poštevanka; greda

    tabla de dibujo risalna deska
    tabla de lavar pralnik
    tabla de multiplicar poštevanka
    tabla de materias stvarno kazalo
    hacer tabla rasa (de) ne gledati na kaj, ne se spotikati nad čem
    ser de tabla biti običajen
    a la tabla del mundo vpričo vseh, javno
    a raja tabla z vsemi močmi
    tablas pl šahovnica
    las tablas (fig) gledališki oder
    las tablas de la ley Mojzesove postave
    tablas logarítmicas logaritmične tabele
    quedar tablas ostati pat (pri šahu)
    salir a las tablas nastopiti na gledališkem odru
  • tableteo moški spol klopot, prasket(anje)

    tableteo del trueno treskanje groma
  • tabulātus 3 (preko tabulō -āre iz tabula)

    1. z deskami obit, opažen, iz desk narejen (izdelan), deščen: Cod. I., P. F. idr., transitus Plin. iun.; subst. tabulātum -ī, n položene deske, oder, pod, tla: summa tabulata (sc. aggeris) Cu. leseni zgornji del, leseno nadstavbje, tabulata turrium Cu., arcanae tabulata catastae Mart. oder; pl. tabulāta = deske, plohi, „dile“, starejše pódanice: Stat.; meton. nadstropje, starejše klad: turrim tabulatorum quattuor constituit C., quinque tabulatorum L., summa tabulata conceperant ignem Cu.; metaf.
    a) „nadstropje“: Col., adsuescant (sc. vites) summas sequi tabulata per ulmos V. od veje do veje vzpenjati se.
    b) lega, klada, plast, sloj grozdja: Col.

    2. gubast, naguban: Tert.
  • Tacitus2 -ī, m (tacitus) Tácit, priimek Kornelijevega rodu. Poseb. znana sta:

    1. Cornelius Tacitus Kornelij Tacit, najznamenitejši rimski zgodovinar, rojen okoli l. 55 po Kr., sodobnik in prijatelj Plinija mlajšega, avtor del „Pogovor o govornikih“ (Dialogus de oratoribus), „Agrikola“ (Agricola), „Germanija“ (Germania), „Zgodovina“ (Historiae) in „Anali“ (Annales): Plin. iun., Sid.

    2. M. Claudius Tacitus Mark Klavdij Tacit, po drugih Aurelius Tacitus Avrelij Tacit, rimski cesar, je vladal v letih 275—276 po Kr.: Vop.