števílen (-lna -o) adj. abbondante, popoloso, numeroso, copioso; strabocchevole:
številna mesta v knjigi so nerazumljiva numerosi punti del libro sono incomprensibili
dati številna jamstva concedere ampie garanzie
številna družina famiglia numerosa
številna množica folla strabocchevole
Zadetki iskanja
- števílka (-e) f
1. numero:
ura s pozlačenimi številkami un orologio a cifre d'oro
številka deset il numero dieci, il dieci
številke in črke numeri e lettere
zaporedna številka numero progressivo
številka srečke il numero del biglietto della lotteria
številka čevljev, obleke il numero delle scarpe, (della taglia) degli abiti
peljati se s (z avtobusom) številka 5 andare con l'autobus numero 5
muz. klavirski koncert št. 5 v D-duru concerto per pianoforte n. 5 in re maggiore
hišna številka numero civico
serijska, tovarniška številka numero di serie, di fabbrica
arabske, rimske številke numeri arabi, romani
nositi čevlje številka 40 portare scarpe numero 40
Dantejeva ulica številka 2 via Dante, numero 2
bolnik s postelje številka 10 se bolje počuti l'ammalato al numero dieci si sente meglio
gost iz sobe številka 20 je šel ven l'ospite della camera venti è uscito
2. pog. mat. (število) numero:
lihe, sode številke numeri pari, dispari
3. (številčni podatki) dato:
številke kažejo na padec proizvodnje i dati indicano un calo della produzione
4. (vsak od izvodov ene izdaje publikacije) numero:
posebna številka numero unico
slavnostna številka numero speciale
nedeljska številka dnevnika il numero domenicale del quotidiano
5. pog. (listek, ploščica z zaporedno številko) numero, scontrino, contromarca;
potegniti številko pri žrebanju estrarre un numero
garderobna številka scontrino del guardaroba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti le številke essere ridotti a numeri
žarg. šport. štartala je številka 1 è partito il numero 1 (l'atleta, il corridore col pettorale n. 1)
pog. zavrteti napačno številko fare il numero sbagliato
ekon. bilanca kaže rdeče številke il bilancio è in rosso
doseči visoke številke essere grande (di spese e sim.)
žarg. šport. biti evropski tekač, drsalec, smučar številka 1 essere il corridore, il pattinatore, lo sciatore europeo n. 1
sovražnik države številka 1 pericolo pubblico n. 1
vas ima dvajset številk la frazione conta venti case
ključavnica na številke (na šifre) serratura a combinazione
adm. delovodna številka numero di protocollo
davčna številka codice fiscale
enotna matična številka občana numero d'identità personale
biblio. dvojna številka numero doppio
pošta karakteristična številka numero caratteristico, prefisso
klicna številka numero telefonico
poštna številka codice di avviamento postale
šport. štartna številka numero di partenza - števílka cifra f ; número m ; guarismo m
v okroglih številkah en cifras redondas
številka rokavic número (ali medida f) del guante
zaporedna številka número de orden
nedeljska številka (časopisa) número dominical
številka na ogled número de muestra (ali de ensayo), (revija ipd.) ejemplar mgratuito, número de propaganda - štíri (-ih) numer. quattro:
dva krat dva je štiri due per due fa quattro
ura je štiri sono le quattro
igrati v štirih giocare in quattro
korakati po štiri in štiri marciare in fila per quattro
brcati z vsemi štirimi scalciare, scalpitare con tutte e quattro le gambe
komedija v štirih dejanjih commedia in quattro atti
štirje letni časi le quattro stagioni
astr. štiri strani neba i quattro punti cardinali
hoditi, plaziti se po vseh štirih andare carponi
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi con tutte le forze
pren. govoriti na štiri oči parlare a quattr'occhi
pren. iztegniti vse štiri od sebe sdraiarsi, stravaccarsi
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi bene a terra
pren. ne imeti štirih rok non poter sbrigare la mole del lavoro
pren. živeti med štirimi stenami stare chiuso fra quattro muri
na vse štiri vetrove ai quattro venti
rel. štiri poslednje reči i novissimi
filoz. štirje elementi i quattro elementi - štírideseti (-a -o) numer. quarantesimo; quaranta:
šport. uvrstiti se na štirideseto mesto piazzarsi al quarantesimo posto, piazzarsi quarantesimo
odpreti knjigo na štirideseti strani aprire il libro a pagina quaranta
štirideseta leta prejšnjega stoletja gli anni quaranta ('40) del secolo scorso - štírna (-e) pog. (šterna) pozzo:
voda iz štirne acqua del pozzo
pren. fant je zabit kot štirna il ragazzo è uno stupidone, pog. un minchione, nareč. un pirla, vulg. un coglione - štrléti resaltar; sobresalir
štrleti iz vode emerger del agua
štrleti iznad elevarse sobre, dominar - šúm (-a) m
1. rumore; (šumenje) fruscio; croscio; sussurro:
glasen, pridušen, zamolkel šum un rumore forte, attutito, sordo (cupo)
šum listja v vetru il fruscio delle foglie al vento
šum morja, reke il fragore del mare, del fiume
2. (hrup) rumore, baccano, frastuono, brusio:
šum množice il brusio della folla
3. med. soffio, rumore:
sistolični, bronhialni šum soffio sistolico, bronchiale
šum na srcu, srčni šum soffio al cuore, rumore cardiaco
4. lingv. rumore
5.
TV šum rumore televisivo - šuménje (morja, vetra) bramido m ; rumoreo m
šumenje gozda, listja susurro m del bosque, de las hojas - šumênje (-a) n sussurro, voce, fremito, croscio, scroscio:
šumenje vej v vetru il sussurro dei rami al vento
šumenje gozda il fremito del bosco
šumenje morja la voce del mare - T. kratica talón; temperatura; tensión; telegrafía, telegrífico, telegrama; título; traductor; tren; tara; Trabajo; C.N.T. = Confederación Nacional del Trabajo
- ta člen pog. il, lo, la:
pot bo še dolga, vendar je ta grdi del že za nami il cammino è ancora lungo, ma il tratto difficile l'abbiamo già superato
doma je ostal samo ta najmlajši a casa è rimasto solo il più piccolo (giovane)
žlico drži s ta lepo tiene il cucchiaio con la destra
žarg. polit. ta beli, ta rdeči le guardie bianche, i comunisti
biti po ta malem vredno valere almeno
pren. potegniti, povleči ta kratko avere la peggio - tá (tá tó) pron.
I. (v pridevniški rabi)
1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?
2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime
3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano
4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo
5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo
6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale
7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
pri tej priči moraš iti! vattene subito!
ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!
II. (v samostalniški rabi)
1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)
2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare
3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo
4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato
5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione
6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo
7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno
8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina
9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani
10. (za poudarjanje trditve) ○:
lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti
11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente
12. to je, to se pravi cioè:
prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
ta je dobra! quest'è bella!
soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
nedolgo tega non molto tempo fa
ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente
III. (v vezniški rabi)
1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare
2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
dela, polega tega pa študira lavora e in più studia
3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto
4. in to e precisamente, e cioè:
prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani
5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio
6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo
7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito - tá, to (pridevniško) este (m) , esta (f) , esto (n); ese, esa, eso
ta pošast! ¡ese monstruo!
to moje opažanje esta observación mía
to in ono esto y aquello
tj. esto es; (samostalniško) éste, ésta, esto
enkrat ta, enkrat oni ora éste, ora aquél
to so moje sestre éstas son mis hermanas
ta in oni éste y aquél
le-tá éste
ta je pa (res) dobra! ¡ésta sí que es buena!
govoriti o tem in onem hablar unas cosas y otras, hablar de varias cosas
v tem mestu (-tu, tukaj) en ésta
na tej (-tukajšnji) univerzi en esta universidad
v tem letu (en) este año
s tem, zaradi tega con esto
to je (= tj., namreč) esto es
3. t. m. (tega meseca) el tres del corriente (krajšava: 3 del cte.)
poznam te ljudi conozco a éstos - tȁajī -ā -ē tanjši: izvući taaji kraj potegniti tanjši konec, izbrati slabši del
- tabaco moški spol tobak; tobakovcc; cigareta
tabaco cucarachero surov tobak za njuhanjc
tabaco de mascar žvečilni tobak
tabaco de pipa tobak za pipo
tabaco en polvo, tabaco (de) rapé tobak za njuhanje
cultivo de tabaco pridelovanje tobaka
fábrica de tabaco tobačna tovarna
monopolio del tabaco tobačni monopol
plantación de tabaco plantaža tobaka
se le acabó el tabaco (pop) je brez denarja
dar para tabaco koga pošteno pretepsti
tomar tabaco njuhati; pop kaditi
Compañía Arrendataria de Tabacos tobačna uprava - tabla ženski spol miza, mizna plošča; deska, tabla; tabela, register, seznam; slika; poštevanka; greda
tabla de dibujo risalna deska
tabla de lavar pralnik
tabla de multiplicar poštevanka
tabla de materias stvarno kazalo
hacer tabla rasa (de) ne gledati na kaj, ne se spotikati nad čem
ser de tabla biti običajen
a la tabla del mundo vpričo vseh, javno
a raja tabla z vsemi močmi
tablas pl šahovnica
las tablas (fig) gledališki oder
las tablas de la ley Mojzesove postave
tablas logarítmicas logaritmične tabele
quedar tablas ostati pat (pri šahu)
salir a las tablas nastopiti na gledališkem odru - tableteo moški spol klopot, prasket(anje)
tableteo del trueno treskanje groma - tabulātus 3 (preko tabulō -āre iz tabula)
1. z deskami obit, opažen, iz desk narejen (izdelan), deščen: Cod. I., P. F. idr., transitus Plin. iun.; subst. tabulātum -ī, n položene deske, oder, pod, tla: summa tabulata (sc. aggeris) Cu. leseni zgornji del, leseno nadstavbje, tabulata turrium Cu., arcanae tabulata catastae Mart. oder; pl. tabulāta = deske, plohi, „dile“, starejše pódanice: Stat.; meton. nadstropje, starejše klad: turrim tabulatorum quattuor constituit C., quinque tabulatorum L., summa tabulata conceperant ignem Cu.; metaf.
a) „nadstropje“: Col., adsuescant (sc. vites) summas sequi tabulata per ulmos V. od veje do veje vzpenjati se.
b) lega, klada, plast, sloj grozdja: Col.
2. gubast, naguban: Tert. - Tacitus2 -ī, m (tacitus) Tácit, priimek Kornelijevega rodu. Poseb. znana sta:
1. Cornelius Tacitus Kornelij Tacit, najznamenitejši rimski zgodovinar, rojen okoli l. 55 po Kr., sodobnik in prijatelj Plinija mlajšega, avtor del „Pogovor o govornikih“ (Dialogus de oratoribus), „Agrikola“ (Agricola), „Germanija“ (Germania), „Zgodovina“ (Historiae) in „Anali“ (Annales): Plin. iun., Sid.
2. M. Claudius Tacitus Mark Klavdij Tacit, po drugih Aurelius Tacitus Avrelij Tacit, rimski cesar, je vladal v letih 275—276 po Kr.: Vop.