Franja

hran|a ženski spol (-e …)

1. die Nahrung
živalstvo, zoologija iskanje hrane die Nahrungssuche
pomanjkanje hrane der Nahrungsmangel
potreba po hrani der Nahrungsbedarf
priprava hrane die Nahrungszubereitung
vir hrane die Nahrungsquelle
zaloga hrane der Nahrungsvorrat
medicina zastrupljenje s hrano die Nahrungsmittelvergiftung
iskati hrano auf Nahrungssuche gehen

2. die Kost
brezplačna hrana freie Kost, -kost
(dietna Schonkost, domača Hausmannskost, dopolnilna Beikost, kmečka Bauernkost, krepilna Aufbaukost, polnovredna Vollwertkost, Vollkost, presna Rohkost, suha Trockenkost)
hrana in stanovanje Kost und Logis
lahka/težka hrana leichte/schwere Kost

3. (jedi, obroki) das Essen, -essen (v menzi Kantinenessen, Werksessen)

4. živalska: das Futter, die Kost (za mačke Katzenfutter, za pse Hundefutter, Hundekost)
|
beljakovina iz hrane das Nahrungseiweiß
izdaja hrane die Essenausgabe
ostanki hrane Speisereste množina
medicina zavračanje hrane die Nahrungsverweigerung
biti na hrani pri in Kost sein (bei)
dvigalo za hrano der Speisenaufzug
figurativno topovska hrana das Kanonenfutter

hrast samostalnik
1. Quercus (drevo) ▸ tölgy, tölgyfaPovezane iztočnice: beli hrast, hrast plutovec, puhasti hrast, rdeči hrast, črni hrast

2. neštevno (les) ▸ tölgyfa, tölgy

hrastov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ tölgyfa, tölgyNenavadno, ampak hrastove šiške so naravno zdravilo ob zastrupitvah s cinkom, bakrom ali svincem. ▸ Szokatlan ugyan, de a tölgygubacs természetes gyógyszer cink-, réz- vagy ólommérgezés esetén.

2. (izdelan iz hrastovega lesa) ▸ tölgyfa, tölgy

hrastovin|a ženski spol (-e …) das Eichenholz, die Eiche
…iz hrastovine Eichen-
(miza der Eichentisch)

hruška samostalnik
1. Pyrus (sadno drevo) ▸ körtefa, körtePozeba je prizadela tri hektare hrušk. ▸ A fagy háromhektárnyi körteültetvényben tett kárt.Povezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška, vrbolistna hruška

2. (sadež) ▸ körteStare sorte hrušk pa uporabijo za domače žganje. ▸ A régi körtefajtákat pedig házi pálinka főzésére használják.Pridelek hrušk bo 7 % manjši od lanskega in 6 % manjši od dolgoletnega povprečja. ▸ A körtetermés 7 százalékkal marad el a tavalyitól és 6 százalékkal a többéves átlagtól.Povezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška

3. neformalno (vrsta kamiona) ▸ betonkeverő [teherautó]Avtomešalci, tako imenovane hruške za beton, so naš glavni proizvod. ▸ Az automata keverők, a betonkeverők a fő termékeink.
Na gradbišče so beton vozili tovornjaki hruške. ▸ Betonkeverő kamionok szállították a betont az építkezésre.

4. neformalno (del vozila) ▸ betonkeverőPopoldan je s hruško betona zalil glavni jašek. ▸ Délután egy tartálynyi betonnal öntötte be az aknát.
Gre za vozilo s hruško za beton, vredno kar 25 milijonov tolarjev. ▸ Egy 25 millió tollár értékű betonkeverős kamionról van szó.

5. šport (pri boksu) ▸ körte, bokszkörte
Nato sledi petkrat tri minute boksanja in brcanja v fokuser, trikrat tri minute udarjanja v vrečo ter ena runda s hruško. ▸ Ezután öt háromperces kör a pontütő kesztyűbe bokszolással és rúgással, három háromperces kör zsákütéssel, majd egy kör bokszkörtével következik.

hruškov pridevnik
1. (o plodu) ▸ körte
2. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ körte, körtefa
3. (izdelan iz hruškovega lesa) ▸ körtefa
4. (v kulinariki) ▸ körte, körtés

Hrvaška samostalnik
(država) ▸ HorvátországSopomenke: Republika Hrvaška

huddle² [hʌdl]

1. prehodni glagol
zmetati vkup (together)
izvleči (out ali of iz)
zmašiti, skrpati, površno narediti (up ali through)
na hitro si obleči (on)
figurativno prikriti, utajiti kaj

2. neprehodni glagol
zgrbiti se (o.s. up)
stisniti se (to h komu)
šport obstopiti trenerja (posvet)

hudíčev (-a -o) adj.

1. di, del demonio, demoniaco; di, del diavolo, diabolico, infernale:
nesreča je hudičevo delo la disgrazia è opera del demonio
hudičevi naklepi disegni diabolici
hudičev kamen (lapis) pietra infernale, nitrato d'argento
kem. hudičevo olje anidride solforica

2. pren. del diavolo:
rad bi že prišel iz te hudičeve luknje vorrei andarmene una buona volta da questo buco del diavolo

3. pren. (ki prinaša trpljenje, težave) brutto, cattivo, pessimo:
hudičevi časi tempi brutti
hudičevo vreme tempo pessimo

4. pren. (v povedni rabi)
biti bolj hudičev od hudiča samega saperne una più del diavolo
biti ves hudičev sapere dove il diavolo tiene la coda

hudôba méchanceté ženski spol , malignité ženski spol , malice ženski spol ; (človek) méchant moški spol , vaurien moški spol

iz same hudobe par pure méchanceté

hudôba malicia f ; maldad f

iz hudobe por malicia

hudobíja mischief; wickedness; malice

iz čiste, gole hudobíje out of pure mischief
on je pripravljen za vse hudobíje he is up to all sorts (ali all kinds) of mischief

hudobíja malicia f ; maldad f ; infamia f ; bajeza f

iz hudobije por malicia

hudôbnost malicia f

iz hudobnosti por malicia

huile [ɥil] féminin olje; oljnata slika; populaire denar; populaire »visoka živina«

huile à chauffer, de colza, à machines, de lin, de noix, d'olive, de ricin, de rose, végétable, de table kurilno, repično, strojno, laneno, orehovo, olivno, ricinovo, rožno, rastlinsko, namizno olje
huile de foie de morue ribje olje
huile essentielle, volatile eterično olje
les saintes huiles (religion) poslednje, sveto olje
les huiles (populaire) oblastniki, veljaki
couleur féminin à l'huile oljnata barva
tache féminin d'huile oljnat madež
faire tache d'huile (figuré) razširiti se
huile minérale petrolej
peinture féminin à l'huile oljnata slika
mer féminin d'huile zelo mirno morje
être dans les huiles (populaire) imeti dobre zveze
il n'y a plus d'huile dans la lampe (familier) h koncu gre (z bolnikom)
jeter, verser de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
sentir l'huile dišati po olju
il tirerait de l'huile d'un mur (figuré) on iz vsake stvari še kaj iztisne

humanitáren humanitaire

humanitarna filozofija francoske revolucije philosophie ženski spol humanitaire de la révolution française
iz humanitarnih razlogov pour des raisons humanitaires

hūmeō, bolje ūmeō -ēre (prim. [h]ūmor) vlažen —, moker biti: calidā qui locus umet aquā O., lacrimis cadentibus humet (arbor) O., genae hument O.; pogosto pt. pr. (h)ūmēns -entis, vlažen, moker, rosen: Col., Plin. iun., Suet., Fl., tellus, capilli, oculi O., fluvius, campus (= morje), ruina (= sneg), nox, umbra (= nox), noctis umbra, humentia ora, nebulis humentibus Sil., astra Stat., (h)umentes Pado campi T. iz Pada namakana planjava, humentis substantiae potestas (= Neptunus) Amm.; subst. (h)ūmentia -ium, n mokrota: pugnabant … (h)umentia siccis: O. mokro in suho, umentia ultra T. onkraj močvirja.

humerus, pravilno umerus -ī, m (iz *omesos, sor. z gr. ὦμος)

1. nadlaktna kost, nadlahtnica: Cels.

2. nadlaket, nadlahti (fem. pl.), rama, ramena, pleča: Plin., Val. Fl., T., Amm. idr. demissis umeris esse Ter., umerum onerare pallio Ter. = plašč nase deti, ogrniti se z njim, sagittae pendebant ab umero Ci., cum (Milo) humeris sustineret bovem Ci., puerum in umeros suos efferre (vzdigniti) Ci., aliquem umeris subire V. koga na rame vzeti, oprtati ga, umeris portare aliquid H., Cu., aliquid umeris ferre O., ex (h)umeris armi fiunt O., umeris extare altis V., os umerosque deo similis V., (h)umerus laevus Cu., Aur., dexter Pr., Q., umeri fortes, languentes V., candidi H., insignes Stat.; pren.: tota comitia umeris suis sustinere Ci., vix haec … nixa in omnium nostrum humeris cohaerebunt Ci., versate diu, quid ferre recusent, quid valeant umeri H., nec dii sierint, ut … regni fastigium in istos humeros ruat Cu., quam bene humeris tuis sederet imperium Plin. iun.

2. occ. (pri živalih) lopatica, plečnica: vires umerorum (namreč govejih) Ci., umeri apri V., (gallorum) Col.

3. metaf. o rami podobnem srednjem delu kake reči, npr. dreves, trt hrbet, hrbtišče: Col., Plin., gorá, dežel idr. greben, hrbet, sleme: Plin., Stat.

humeur¹ [ümœr] féminin razpoloženje, (zlasti slaba) volja, nevolja, zlovoljnost, čemernost; domislek, figuré muhavost

avec humeur čemerno, nevoljno
d'humeur changeante muhast
par humeur iz muhavosti
belle, joyeuse humeur veselo razpoloženje
humeur noire melanholija, otožnost
humeur querelleuse prepirljivost
avoir de l'humeur biti slabe volje
être de bonne, mauvaise humeur biti dobre, slabe volje
être en humeur de biti razpoložen, voljan za
je ne suis pas d'humeur à rire ni mi do smeha, ni me volja, da bi se smejal

humo moški spol dim; para: ničemurnost. puhlost

a humo de pajas lahkomiselno
desaparacer como el humo izginiti kot kafra
¡eche V. humo! to je izgubljen trud!
la supa está echando humo juha se kadi
hacer humo kaditi se
hacer la del humo popihati jo
allí no hará humo tam ne bo ostal dolgo
irse en humo propasti, izjaloviti se
¡la del humo! konec je s tem
humos pl dim iz peči
(re)bajarle a uno los humos komu ponos zlomiti
vender humos bahati se, napihovati se