Franja

Zadetki iskanja

  • svétost (-i) f santità:
    svetost družine, prisege la santità della famiglia, del giuramento
  • svéž fresco ; (nov) nuevo (tudi zelenjava) ; (nedaven) reciente

    sveže jajce huevo m fresco, huevo del día
    svež kruh pan m del día, pan fresco
    sveže maslo manteca f fresca
    sveže sadje fruta f fresca
    sveže perilo ropa f lavada (y planchada), ropa limpia
    svež in čil animado y resuelto
    svežega videza de aspecto sano y robusto
    sveže obrit recién afeitado
    sveže pleskan recién pintado
    sveže pleskano! (opozorilo) ¡cuidado con la pintura!; ¡ojo, mancha!
    sveže ribe pescado m fresco
    sveža poročila (vestí) noticias f pl frescas
    imeti še v svežem spominu kaj tener de a/c un recuerdo todavía fresco en la memoria
    obleči sveže perilo mudar la ropa, ponerse ropa limpia
    obleči svežo srajco mudar la camisa
    sveže preobleči posteljo mudar la ropa de cama
    vdihavati svež zrak tomar el fresco, respirar aire fresco
  • sviluppo m

    1. razvoj, rast; razmah:
    sviluppo economico gospodarski razvoj
    essere in pieno sviluppo biti v polnem razmahu
    favorire, ritardare lo sviluppo pospeševati, zavirati razvoj

    2. razvijanje, obravnavanje (teme, motiva)

    3. biol. razvoj:
    sviluppo embrionale, post-embrionale embrionalni, postembrionalni razvoj
    sviluppo fisico e psichico del fanciullo otrokov telesni in duševni razvoj
    età dello sviluppo puberteta

    4. foto razvijanje

    5. mat.
    sviluppo d'una funzione razvijanje funkcije

    6.
    sviluppo di una strada dolžina ceste

    7. glasba izpeljava
  • svínja (-e) f

    1. (samica prašiča) scrofa, troia, maiala; ekst. maiale:
    zaklati svinjo ammazzare il maiale
    kruljenje svinje il grugnito del maiale

    2. vulg. porcaccione, porco, fetente

    3. metal. bava, sbavatura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bibl. metati bisere svinjam gettare le gemme ai porci
    delati s knjigo kot svinja z mehom non aver nessun riguardo per i libri
    pog. podati se komu kot svinji sedlo essere un pugno nell'occhio (di vestito, accessorio e sim.)
    zool. pl. svinje suidi (sing. -e) (Suidae)
    divja svinja cinghiale (Sus scropha)
    agr. pitovna svinja maiale da ingrasso
    prasna svinja scrofa madre
  • svínja cerda f , puerca f ; cochina f

    divja svinja jabalina f
    kdaj sva skupaj svinje pasla? (fig) ¿cuándo hemos comido del mismo plato?
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari
  • svójec (-jca) m pl. svojci cari, familiari:
    okrog postelje umirajočega so stali svojci attorno al letto del moribondo stavano i familiari
  • svōlgere*

    A) v. tr. (pres. svōlgo)

    1. odviti, odvijati

    2. pren. razviti, razvijati

    3. izvršiti, izvrševati; opraviti, opravljati (dejavnost)

    B) svōlgersi v. rifl. (pres. mi svōlgo) odvijati se (tudi pren.):
    il filo si svolge dal rocchetto nit se odvija od motka
    la scena si svolge a Parigi all'inizio del secolo prizor se odvija v Parizu na začetku tega stoletja
  • synecdochē -ēs, f (tuj. συνεκδοχή) ret. in pesn. figura sinékdoha, zamenjava, povzemanje, preimenovanje, starejše povzemba = zamenjava besede ali skupine besed glede na količino; navadno del zamenjuje celoto (pars pro toto) ali (obratno) celota poimenuje del: Don., Serv., quod † aliquando pentiam magis de synecdoche dicam Q., quidam synecdochen vocant et cum id in contextu sermonis, quod tacetur, accipimus Q., est etiam huic tropo quaedam cum synecdoche vicinia Q., tropi sunt numero duodecim, metaphora catachresis metalepsis metonymia antonomasia synecdoche onomatopoeia periphrasis hyperbaton hyperbole allegoria homoeosis Char., synecdoche est dictio plus minusve pronuntians magis quam significans Char. Od tod adj. synecdochicus 3, adv. (συνεκδοχικός, συνεκδοχικῶς) s sinekdoho povedan, po sinekdohi, sinekdohno: Hier.
  • šahóvski de ajedrez

    šahovska figura pieza f (de ajedrez)
    šahovska naloga problema m de ajedrez
    šahovski mojster (partija, prvenstvo) campeón m (partida f, campeonato m) de ajedrez
    šahovsko polje casilla f (del tablero de ajedrez)
    postaviti šahovske figure disponer las piezas sobre el tablero
  • šampión (-a) | -ka (-e) m, f campione, campionessa; asso:
    kolesarski šampion campione di ciclismo, del pedale
    šampion v plavanju campione di nuoto
    svetovni šampion campione mondiale
  • šarenica samostalnik
    (del očesa) ▸ szivárványhártya
    očesna šarenica ▸ szem szivárványhártyája
    modra šarenica ▸ kék szivárványhártya
    umetna šarenica ▸ mesterséges szivárványhártya
    skeniranje šarenice ▸ szivárványhártya-szkennelés
    vnetje šarenice ▸ szivárványhártya-gyulladás
    barva šarenice ▸ szivárványhártya színe
  • šè adv.

    1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
    zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

    2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
    predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
    kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

    3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
    povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

    4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
    še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
    še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

    5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
    tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
    natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

    6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
    do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

    7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
    še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

    8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
    še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

    9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
    nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

    10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
    vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

    11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
    še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

    12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
    čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

    13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
    pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

    14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
    naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
    kaj takega pa še ne cose da matti!
    o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
    to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
    ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
    ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
    hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
    spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
    pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
    spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
    imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
    še enkrat! bis!; ekst. da capo
    inter. še kako magari
    še kar discretamente
    še naprej ulteriormente
    jur. še nerešen sub iudice
    še neznan inedito
    knjiž. še ta hip immediatamente, subito
    še vedno tuttora
    še zdaleč ne affatto, punto
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta
  • šéf (-a) m capo, principale, patron, boss; šalj. papasso:
    šef postaje capostazione
    šef kuhinje capocuoco, chef
    šef strežbe caposala
    šef oddelka caporeparto
    trg. šef nabave buyer
    gost. šef okrepčevalnice rosticciere
    šef države capo dello Stato
    šef vlade capo del governo, presidente del Cosiglio, premier
  • šelést(ênje) susurro m ; rumoreo m (vetra del viento)

    šelestenje gozda susurro m del bosque
    šelestenje svíle crujido m de la seda
  • šéstdeseti sixtieth

    v šéstdesetih letih in the sixties
    šéstdeseti del the sixtieth part
    v šéstdesetih letih tega stoletja in the sixties of this century
  • šêsti (-a -o) numer. sesto; sei:
    hoditi v šesti razred fare la VI classe
    potres šeste jakostne stopnje terremoto di 6o grado
    šesti od zadaj sestultimo
    geogr. šesta celina il sesto continente
    alp. šesta stopnja sesto grado
    pren. šesti čut sesto senso
    danes smo šestega oggi è il sei, ne abbiamo sei
    šesta ura popoldne le sei del pomeriggio
    naložil si je šesti križ ha compiuto i sessant'anni
    lingv. šesti sklon il sesto caso
  • šestina samostalnik
    (del celote) ▸ hatod
  • šestína (-e) f sesto:
    vrniti šestino izposojenega denarja restituire un sesto del denaro preso in prestito
  • šestnájsti (-a -o) numer. sedicesimo; sedici:
    ukrep stopi v veljavo šestnajstega januarja il provvedimento entra in vigore il 16 gennaio
    kmečki upori v XVI. stoletju le rivolte contadine del XVI sec.
    mladini do 16. leta vstop prepovedan ingresso vietato ai minori di 16 anni