Franja

justice [žüstis] féminin pravica, pravičnost; pravosodje; sodišče; justično ministrstvo

cour féminin de justice sodni dvor
palais masculin de justice sodna palača
erreur féminin de justice sodna pomota
repris masculin de justice predkaznovana oseba
en justice pred sodiščem
appeler, citer en justice pozvati pred sodišče
avoir la justice de son côté imeti pravico na svoji strani
avoir maille à partir avec la justice priti pred sodišče zaradi kakega prestopka; imeti posla s sodiščem
déférer, traduire quelqu'un en justice izročiti koga sodišču
demander justice zahtevati (svojo) pravico
on lui doit cette justice qu'il est objectif treba mu je priznati, da je objektiven
faire justice izreči pravično sodbo; izvršiti smrtno obsodbo
faire, rendre justice à quelqu'un komu do pravice pomagati, pravično ravnati s kom, izkazati komu pravico
faire justice de quelqu'un obsoditi koga
faire justice d'une chose pokazati krivičnost, škodljivost, napake kake stvari
se faire justice sam si najti pravico, zateči se k samopomoči, maščevati se; sam si soditi, življenje si vzeti
mettre, poursuivre en justice postaviti pred sodišče
rendre, faire justice à quelqu'un priznati komu (zasluge), popraviti komu prizadeto krivico
recourir à la justice contre quelqu'un sodno postopati proti komu

justiciable [žüstisjabl] adjectif

être justiciable d'un tribunal spadati v pristojnost nekega sodišča
criminel masculin justiciable de la cour d'assises zločinec, ki spada v pristojnost porotnega sodišča

justificar [c/qu] upravičiti, opravičiti; dokazati; izboljšati; poravnati

justificar la confianza upravičiti zaupanje
justificarse opravičiti se; izkazati se
justificarse con alg opravičiti se pri kom
el fin justifica los medios namen posvečuje sredstva

justifier [-fje] verbe transitif upravičiti; utemeljiti; opravičiti, dokazati nedolžnost

justifier de son identité dokazati svojo identiteto
justifier d'une condition izpolniti pogoj
la fin justifie les moyens namen posvečuje sredstva
se justifier dokazati svojo nedolžnost; biti utemeljen

justo pravičen, pravilen, pravi; primeren, točen, natančen; tesen, ozek:

a justo título upravičeno
a la hora justa v zadnjem trenutku
ser justo spodobiti se
el traje me viene justo obleka mi je pretesna
los justos pagan por pecadores nedolžni trpe za krive

jútri

A) adv.

1. domani:
jutri zjutraj domani mattina, domattina
jutri zvečer domani sera
jutri štirinajst dni domani a quindici

2. ekst. domani:
jutri bo takšen poseg nekaj povsem navadnega domani interventi così saranno qualcosa di comune
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jutri je še en dan domani è un altro giorno
tak sem: danes tukaj, jutri tam son fatto così: oggi qua, domani là
njegova služba je od danes do jutri il suo lavoro è precario, instabile
takih težav ne odpraviš od danes do jutri certe difficoltà non si possono eliminare dall'oggi al domani
pren. živeti od danes do jutri vivere alla giornata
PREGOVORI:
kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri chi ha tempo non aspetti tempo
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te

B) m domani; ekst. futuro, avvenire

jútri mañana

jutri zjutraj, dopoldne mañana por la mañana
jutri opoldne mañana a mediodía
jutri zvečer, ponoči mañana por la noche
jutri popoldne mañana por la tarde
jutri zgodaj (rano) mañana temprano
jutri teden de mañana en ocho días
od danes na jutri de hoy para mañana; de un día a otro
bolje danes kot jutri más vale hoy que mañana
jutri je tudi še en dan mañana será otro día
čakati do jutri esperar hasta mañana
odgoditi do jutri aplazar para (ali hasta) mañana

jútrišnji de demain

jutrišnji dan (la journée de) demain moški spol, le lendemain

jútrišnji (-a -e) adj.

1. di domani:
jutrišnji izlet la gita di domani

2. futuro

jútro mañana f

rano, zgodnje jutro madrugada f; (ploščinska mera) yugada f
dobro jutro! ¡buenos días!
drugo, naslednje jutro a la mañana siguiente
voščiti komu dobro jutro dar los buenos días a alg

juvelírski de joaillerie, de bijouterie

juvelirsko delo (ouvrage moški spol de) joaillerie ženski spol (ali bijouterie ženski spol)
juvelirska trgovina commerce moški spol de pierres précieuses, joaillerie ženski spol, bijouterie ženski spol
juvelirska umetnost (art moški spol de la) joaillerie ženski spol

juzgado moški spol sodišče, sodnija

juzgado de comercio trgovsko sodišče
juzgado de instrucción preiskovalno (okrožno) sodišče
juzgado de (la) provincia, juzgado provincial deželno sodišče
juzgado de paz razsodišče

júžen du sud, du midi, méridional, austral

v južni smeri vers le sud
južno od au sud de
Južna Amerika l'Amérique ženski spol du Sud
južna Francija le midi de la France, le Midi, la France méridionale
južna polobla hémisphère moški spol austral
južno sadje fruits moški spol množine des pays chauds, agrumes moški spol množine
južni Slovani Slaves moški spol množine du sud
južni tečaj pôle moški spol sud (ali austral, antarctique)
južni veter vent moški spol du sud (ali du midi), autan moški spol
južno vreme dégel moški spol

júžen del sur; meridional

v južni smeri hacia el sur
južno od al sur de
južna polobla hemisferio m austral
južni tečaj polo m Sur; polo m austral
južni polarni krog círculo m (polar) antártico
južna širina latitud f sur
Južna Amerika América f del Sur; Sudamérica f
južna Francija (la) Francia meridional
južna obala costa f (del) sur
južne države Estados m pl del sur
južni veter viento m sur
južno sadje frutas f pl meridionales (ali del Sur ali tropicales)
Južno Ledeno morje Océano m Glacial Antártico
južni Slovani eslavos m pl del Sur
južno vreme (je) (hay) deshielo (m)

júžina (-e) f

1. nareč. (kosilo) pranzo

2. nareč. colazione:
mala južina merenda

3. zool. pl.
suhe južine opilionidi (sing. -e) (Opilionida)
tak je kot suha južina è magro come la quaresima, allampanato

k² prep. (h pred k, g)

1. (za izražanje cilja) a, verso; da:
iti k oknu andare alla finestra
iti k brivcu andare dal barbiere
obrniti se k vratom girarsi verso la porta
nagnjenje k jezi disposizione all'iracondia
iti k izpitu andare, presentarsi all'esame
pren. prisiliti k pokorščini costringere all'ubbidienza

2. (za izražanje dopolnjevanja) a, ad:
pripombe k osnutku appunti alla bozza
k točki 2 zakona ad punto 2 della legge

3. (za izražanje pripadnosti) a, tra:
prištevajo ga k modernistom è annoverato tra i modernisti

4. (za izražanje namena) per:
napravlja se k dežju sta per piovere
zbrati se k posvetovanju riunirsi per consultazioni

5. (za izražanje vzroka) per:
čestitati k diplomi congratularsi per la laurea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne bo ga več k nam da noi non verrà più
pren. ne dati k sebi (biti nedostopen) stare sulle sue
pren. iti k vojakom andare soldato, alle armi

k a

k sreči por fortuna, afortunadamente
pot k postaji el camino de la estación
iti h komu (na dom) ir a casa de alg
iti k vojakom hacerse soldado, ir a servir en el ejercicio
iti k zdravniku ir a consultar al médico
sesti h komu (k mizi) sentarse al lado de alg (a la mesa)

kabinéten de gabinete

staviti kabinetno vprašanje (zaupnice) plantear la cuestión de gabinete (ali de confianza)

káča (-e) f

1. zool. serpente, serpe, biscia, rettile:
kača se levi il rettile muta pelle
kača se plazi, piči, sika il serpente striscia, morde, sibila
nestrupena, strupena kača serpente non velenoso, velenoso
pren. železna kača treno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gojiti, greti, rediti kačo na prsih nutrire, scaldare una serpe in seno
pren. imeti kačo v žepu essere al verde
pren. imeti jezik kot kača rep avere la battuta pronta, la lingua puntuta
pren. zadeva je kot povest o jari kači una storia che sembra non voler finire
biti strupen kot kača essere una vipera
navadna morska kača serpente di mare (Laticauda laticauda)
rogata kača vipera (Aspis cerastes)
smrtna kača vipera della morte (Acantophis antarticus)

2. pren. lunga fila

3. pejor. (hudoben, zahrbten človek) serpente, serpe; (hudobna ženska) serpe, vipera

4. zool.
morske kače idrofidi (sing. -e) (Hydrophiidae)
PREGOVORI:
kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda

káčji (-a -e) adj.

1. di serpente, di vipera:
kačji pik, ugriz morso di serpente
kačji strup veleno di serpente
kačje gnezdo nido di vipere (tudi pren.)
kačja gibčnost pren. agilità del serpente

2. zool.
kačji pastir libellula (Libellula depressa)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kačji jezik lingua velenosa; bot. ofioglosso (Ophioglossum)
bot. kačji les (brogovita) viburno, lantana (Viburnum lantana)
pog. šalj. kačja slina acquavite
bot. kačja črešnja mezereo (Daphne mezereum)
bot. kačja glava succiamele (Orobanche speciosa)
bot. kačja jagoda uva di volpe (Paris quadrifolia)
zool. kačje šilo nerofide (Nerophis ophidion)
bot. kačji jezik albero del pane (Aretocarpus integrifolia)
ekst. kačji lev la scorza del serpente