Franja

hiulcus 3, adv. -ē (preko *hiulus iz hiāre)

I. zevajoč, od suše pokajoč, razpokan: Prud., Cl., hiulca siti arva V., h. Aegyptos Stat., h. vulnus Sid. —

II. klas. le metaf.

1. o govoru zevajoč, pretrgan, nevezan, neskladen, zaradi mnogih zevov nelep: voces Ci., verborum concursus Ci., hiulce loqui Ci.; kot subst. hiulca -ōrum, n: Q. ali hiulcae -ārum, f: M. zevajoče besede.

2. hlasten, pohlepen, lakomen: gens Pl.

3. ki cepi: fulmen Stat. vse razdirajoča, uničujoča.

hlače ženski spol množina die Hose
kratke hlače Shorts množina
-hose (iz rebrastega žameta Kordhose, z oprsnikom Latzhose, jahalne Reithose, široke nabrane Pluderhose, tesno oprijete Röhrenhose, oprijete kolesarske Radlerhose, usnjene Lederhose, žametne Samthose)
irhaste hlače die Krachlederne
obešalnik za hlače der Hosenbügel
figurativno imeti polne hlače [Schiß] Schiss haben
nositi hlače Hosen tragen, figurativno die Hose anhaben
srce (mu) je padlo v hlače (ihm) fiel das Herz in die Hose

hlače samostalnik
(oblačilo) ▸ nadrágPovezane iztočnice: dolge hlače, harem hlače, hlače na korenček, hlače na zvonec, hlače z visokim pasom, jahalne hlače, kolesarske hlače, kratke hlače, pohodniške hlače, smučarske hlače, tričetrt hlače, tričetrtinske hlače, vojaške hlače, pohodne hlače

hladilnik samostalnik
1. (gospodinjski aparat) ▸ hűtőszekrény, jégszekrény, hűtő
2. (naprava za hlajenje) ▸ hűtő

hlebec samostalnik
1. (o kruhu) ▸ cipó, vekniV krušni peči smo spekli šest lepih hlebcev. ▸ Hat szép cipót sütöttünk ki a kemencében.
Mama je kupila 4 hlebce kruha. ▸ Anya 4 kenyércipót vett.

2. (kar je okrogle oblike) ▸ cipó, korong, vekniIz mesa oblikujte štruco ali hlebec in jo položite v namaščen pekač. ▸ Formázza a húst veknivé vagy cipóvá, és helyezze egy megzsírozott tepsibe.

3. ponavadi v dvojini, neformalno, grobo (o ženski zadnjici) ▸ tompor, ülep
S prsti se je pošteno oklenil njenih hlebcev ter jo potegnil nase. ▸ Az ujjaival belemarkolt a lány tomporába és magára húzta.

hlev [é] moški spol (-a …) der Stall, velik: die Stallung; stavba der Stall, das Stallgebäude; -stall (Avgijev Augiasstall, za intenzivno rejo Intensivstall, za privezano živino Anbindestall, za prosto rejo Laufstall, za molznice Milchviehstall, konjski Pferdestall, kozji Ziegenstall, kravji Kuhstall, odprti Freiluftstall, Offenstall, ovčji Schafstall)
krmljenje v hlevu die Stallfütterung
kidati gnoj iz hleva den Stall ausmisten
čiščenje hleva z izpiranjem flüssige Stallentmistung
dati (živino) v hlev einstallen

Hobby, das, (-s, -s) hobi, konjiček, ljubiteljstvo, zabava; aus Hobby za zabavo, iz veselja

hoditi (hódim) gehen, -gehen (naokrog umhergehen, nazaj zurückgehen, okoli herumgehen um, spredaj/naprej vorangehen, vzdolž entlanggehen, za nachgehen, jemandem hinterhergehen)
hoditi po čem (teptati) (etwas) treten, mit den Füßen treten
hoditi peš zu Fuß gehen, laufen
hoditi okoli česa um (etwas) steigen/herumstreichen
domišljavo hoditi stolzieren
dostojanstveno hoditi schreiten, dahinschreiten
hoditi s palico am Stock gehen
počasi hoditi trödeln, nuddeln, krebsen
hoditi s težavo, šepaje humpeln
hoditi tipaje tappen
tresoče hoditi [tappern] tapern
hoditi z muko sich irgendwohin quälen/schleppen
hoditi po stopnicah Treppen gehen/steigen
hoditi v spanju schlafwandeln, traumwandeln
hoditi v gosjem redu im Gänsemarsch gehen
hoditi v šolo zur Schule gehen
hoditi v kino ins Kino gehen, ein Kinobesucher sein
hoditi v cerkev ein Kirchgänger sein
figurativno hoditi lastna pota eigene Wege gehen
figurativno hoditi po krivih potih krumme Wege gehen
figurativno hoditi v črnini schwarz tragen, Trauer tragen
hoditi na izlete Wanderungen/Ausflüge machen
figurativno narobe hoditi komu (jemandem) nicht in den Kram passen
hoditi od vrat do vrat Klinken putzen
figurativno hoditi po glavi (ne iti iz glave) im Kopf herumgehen
hoditi po vodi medicina Wasser treten
figurativno hoditi komu v zelje (jemandem) ins Gehege kommen
vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije der Krug geht so lange zum Brunnen, bis er bricht

hold² [hóuld] samostalnik
prijem, opora; moč, vpliv (on, over, of)
ameriško ustavitev, zadrževanje
arhaično utrdba

to afford no hold ne nuditi opore
to catch (ali get, lay, seize, take) hold of s.th. prijeti kaj, dobiti
to get hold of s.o. ujeti koga, zalotiti koga
to get hold of o.s. dobiti se v oblast, obvladati se
to get a hold on s.o. dobiti koga v oblast
to have a (firm) hold on s.o. imeti koga v oblasti
to keep hold of čvrsto držati, ne izpustiti iz rok
to miss one's hold zgrešiti, napak prijeti
in politics no holds are barred v politiki je vse dovoljeno
to quit (ali let go) one's hold of izpustiti kaj iz rok
ameriško to put a hold on s.th. zaustaviti kaj, zadržati kaj
to take hold of one's fancy zbuditi domišljijo

holding [hóuldiŋ] samostalnik
posest, zakup
ekonomija podružnica
pravno sodna odločba; zaloga, skladišče, številčno stanje
ekonomija, množina delnice, zadolžnice

holding squad gasilci, ki prestrežejo ljudi, ki skačejo iz gorečih hiš

holovērus (holobērus) 3 (hibrid iz gr. ὅλος ves, popoln in lat. vērus) popolnoma pristne barve, čisto škrlaten: vestimenta Cod. I., vestes Cod. Th.

holovitreus 3 (hibrid iz gr. ὅλος ves, popoln in lat. vitreus) čisto steklen: Eccl.

Holz, das, (-es, Hölzer) les; (Heizholz) drva; (Wald) gozd, hosta; im Orchester: lesena pihala; unbearbeitetes Holz neobdelani les; figurativ aus dem richtigen Holz iz pravega testa; vom gleichen Holz iz istega testa/lesa; viel Holz vor der Hütte haben imeti velike balkone/joške

homicide [ɔmisid] adjectif morilski, ubijalski; masculin morilec; umor, uboj

homicide point ne seras! ne ubijaj!
homicide par imprudence, par négligence, involontaire umor (uboj) iz neprevidnosti, nemarnosti, nepremišljen uboj
homicide intentionnel, prémédité, volontaire premišljen umor

homme [ɔm] masculin človek; mož, moški; gospod; soprog; pluriel možje, moški; ljudje

homme d'action človek dejanj
homme d'affaires posloven človek
homme d'argent sebičen, lakomen človek
homme d'un certain âge starejši človek
homme de bien poštenjak
homme des bois (figuré) orangutan
bon homme dobričina
homme de cheval človek, ki se ukvarja s konjskim športom
homme de confiance zaupnik
homme de corps tlačan
homme de couleur nebelec
homme d'équipe progovni delavec
homme d'esprit duhovit človek
homme d'Etat državnik, politik
un homme comme on n'en fait plus človek starega kova
homme fait zrel mož
l'homme qu'il faut pravi človek
homme à femmes ženskar
homme de finance finančnik
homme de guerre vojščak, vojak
homme d'honneur poštenjak
homme du jour junak dneva
homme de lettres književnik
homme lige fevdnik
homme de loi pravnik
homme de marque odličnik
homme de mer mornar
homme de métier strokovni delavec; obrtnik, strokovnjak
homme de monde svetovnjak
homme nouveau novopečen mož, samorastnik, kdor se visoko povzpne s svojo močjo
homme de paille (figuré) slamnati mož (ki dela za koga drugega), zastopnik
homme de peine neizučen delavec, pomožni delavec
homme du peuple človek iz ljudstva
homme de plume pisec, pisatelj, človek peresa
homme politique politik, državnik
homme au pouvoir oblastnik
homme public človek javnega življenja
homme de qualité odličen, imeniten človek
homme de rien pritepenec
homme de robe sodnik; uradnik
homme de la rue človek z ulice, kdorkoli, prvi prišlec
homme de tête odločen človek
bout masculin d'homme pritlikavček
comme un seul homme kot en mož, soglasno
le fils de l'homme (religion) Kristus
folle des hommes nora na moške
galant homme galanten človek, kavalir
jeune homme mladenič, mlad mož
bonne pâte d'homme dobrodušen človek
premier homme pračlovek
race féminin d'hommes človeško pleme
vêtement masculin d'homme moška obleka
dépouiller le vieil homme (figuré) znebiti se slabih navad
être homme à faire quelque chose biti sposoben za, biti dovolj moža za
il n'est pas homme à manquer de parole on ni tak, da ne bi držal besede
je suis homme à le faire sem sposoben, to napraviti
je suis votre homme pripravljen sem storiti, kar želite
étre tout à fait un homme biti cel mož
trouver son homme naleteti na, najti pravega moža
les hommes sont ainsi faits takšni so pač ljudje
vous êtes mon homme, voilà mon homme vi ste človek, to je človek, ki ga potrebujem
c'est un homme comme nous tudi on je samo človek kot mi
homme à la mer! (marine) človek je padel v morje!
parler d'homme à homme govoriti čisto odkrito
l'homme propose Dieu dispose človek obrača, Bog pa obrne

homō -inis, m (morda sor. s humus, prim.: hominem appellari, quia sit humo natus Q.; stlat. hemō in homō -ōnis [odkoder homun-culus iz *homon-culus], stlat. dat. sg. heminī; prim. osk. humuns = lat. homines, umbr. homonus = lat. hominibus, lat. nēmō [iz *nehemo], hūmānus)

1. človek, mož (vir v naspr. s femina je mož, poseb. glede na moč in srčnost), v pl. ljudje, (du. človeka)
a) z raznim naspr.: mi homo et mea mulier Pl., deos hominesque testamur S., divûm pater atque hominum rex V., qui res hominumque deûmque regis V., qui teneant, hominesne feraene, quaerit V., hominum rerumque potestas V., feminam configuravit ad ipsius hominis effigiem Lact.
b) brez izraženega naspr.: h. adulescens ali adulescentulus Kom. mlad (neizkušen, lahkomiseln) človek (mož), h. senex Kom. star (preudaren) mož, h. nemo Ter. ali nemo h. Ci. živa duša ne, genus hominum Ci. človeški rod, človeštvo, post hominum memoriam Ci. od pamtiveka, odkar ljudje pomnijo, cum inter homines esset Ci. za živih dni, za svojega življenja, is homo, qui … numquam inter homines fuerit Ci. ki ni nikdar občeval z ljudmi, ki ni bil nikdar med ljudmi, inter homines agere (esse Dig.) desinere T. = umreti, hominem ex homine tollere Ci. človeku človeško dostojanstvo vzeti, razčlovečiti ga, paucorum (perpaucorum Ter.) hominum (est) H. je le za malokatere ljudi, je le malokaterim dostopen, nec vox hominem sonat V. ne zveni človeško, zveni nadčloveško; pesn.: hominem exuere O. „človeka sleči“ = znebiti se človeške podobe; o ženskah: quid hoc sit hominis? Pl. (o Alkmeni), omnes homines (= meretrices) ad suum quaestum callent Pl., lac hominis Plin., hominem toto sibi cedere pectore iussit Lucan.; occ. slaboten ali zmotljiv človek, nepopolno bitje: homo sum: humani nil a me alienum puto Ter., fateor me saepe peccasse; homo sum Ci., quia homo est Ci., nemo non nostrum peccat, homines sumus, non dei Petr., summi enim sunt (Demosthenes et Horatius), homines tamen Q. vzornika, a vendar slabotna (zmotljiva) človeka, homo sum Plin. iun.

2. človek, mož, v pl. ljudje (značilnosti ali lastnosti človeškega rodu glede na družbene ali socialne razmere (rojstvo, domovina, narodnost, status, položaj, razumnost idr.)): h. plebeius Ci. plebejec, h. novus (gl. novus), Chilo, h. equestris ordinis honestissimus Ci., homines in Sicilia Ci., homo ingeniosissimus M. Cato Ci., homines illustres, homines doctissimi Ci., h. factiosus N., homines omnium ordinum N., litteras ad eum per homines fideles mittit S.; v zvezah kakor homo Thermitanus Ci., Thebanus N., Romanus Ci., N. fr., homines Romani, Graeci Ci., Galli, barbari C. lat. adj. slovenimo s subst., subst. homo pa ne prevajamo, torej: Termitanec, Tebanec, Rimljan, Rimljani, Grki, Galci, barbari. occ.
a) pravi mož, razumen —, značajen mož, možak, korenjak, mož beseda, mož izbranega okusa, — z občutkom za lepo(to): si homo esset, illum potius legeret Ci. ko bi imel zdrav človeški razum, eum nihil hominis esse Ci. da je človek brez odličnih vrlin, da ni nič posebnega, si vis homo esse, recipe te ad nos Ci. mož beseda, homines visi sumus Ci. izkazali smo se može, virum te putabo, hominem non putabo Ci. hvalim pač lahko tvojo potrpežljivost, ne pa tvojega okusa; o ženski = razumno človeško bitje: eius feminae ea stultitia est, ut eam nemo hominem adpellare possit Ci.
b) zaničlj. ali v slabem pomenu: h. servus Ter. suženjska duša, monstrum hominis Ter. človeška pošast = ostuden človek, ostudnež, odium hominis Ci. mrzek —, oduren človek, odurnež, h. contemptus et abiectus Ci., ut ille homo religioni suae pecuniam anteponeret Ci., hic fiunt homines Iuv. malopridni ljudje.

3. occ.
a) a) hlapec, suženj, v pl. domači —, hišni (ljudje), sužnji: homo Quintii Ci., certum hominem ad eum mittas N., arcesse homines Pl., comparasti ad lecticam homines Cat. b) v pl. svojci, hišni očetje s svojci: a tuis hominibus abesse Ci. ep., in colonias deducti sunt treceni homines očetje s svojimi družinami L., homines vestri ac rusticani Cod. Th., conductores hominesve Augustissimae domus Cod. Th. pripadniki.
b) v pl. prebivalci: nec urbi nec hominibus L.
c) v pl. pešaki, pehota: capti homines equitesque C., cum triginta milibus hominum et quattuor milibus equitum L.
č) ultra hominem, — homines ali supra homines nad človeško naravo: ultra hominem efferatus, ultra homines se efferens, augendi regni cupiditate supra homines flagrans Amm.
d) z oslabljenim pomenom se homo rabi izraziteje nam. kakega pron. (is, ille, hic) o človeku, o katerem se ravno govori = on(i), ta: valde hominem (= eum) diligo Ci., nosti os hominis (= eius) Ci., ego autem tantum esse in homine (= in eo, in illo) sceleris … numquam putavi Ci., homo (= is) obstupuit hominis improbi dicto Ci., persuasit homini (= ei) N., quod in homine (= in eo) fidem videbat N., aut insanit homo (= is) aut versus facit H.; tako tudi: tibi erunt parata verba, huic homini (= mihi) verbera Ter., haberes magnum adiutorem, … hunc hominem (= me) velles si tradere H.

4. meton. moška plodilna zmožnost, plodnost: istud quod digitis … perdis, homo est Mart.

Opomba: Pl. ima pogosto: hŏmŏ.

homullus -ī, m (demin. homō iz prvotnega homōn-lus, prim. homunculus) človeček, slaboten —, ubog človek, ubog sin zemlje: Varr., Lucr., hic h. Ci. ta ubogi človeček. Kot rim. priimek Homullus Homúl: Plin. iun.

honestus 3, adv. -ē (honōs)

1. častit, časten, čislan, spoštovan, časti —, spoštovanja vreden, imeniten, ugleden, veljaven: nupsit Aurio, adulescenti honesto et nobili Ci., cum Androne, homine honestissimo Ci., vir bonus atque honestus Ci., viri fortes atque honesti Ci., huic homini … honestissimae civitatis honestissimo Ci., viri clari magis quam honesti S., honestae familiae plebeiae Ci., Percenniorum domus honestissima Ci., honesto loco natus Ci. ali loco natus honesto C. ali samo honesto loco, genere honesto N. = honeste geniti L. ali honeste natus Suet. iz dobre hiše, spoštovanega rodu, honestos (= honoratos) fascibus et sellis (sc. parentes) nollem mihi summere H.; poseb. kot naslov konjenikov = častit, spoštovan: h. equites Ci., de Papinio, locupleti honestoque equite Rom. Ci., Q. Septicio, honestissimo equite Rom. Ci.; parum honeste habere pudicitiam Ci. ceniti, spoštovati; o stvareh: Lanuvium, municipium honestissimum Ci., honestissimo loco statuam ponere Ci., laudationes honestissimae Ci., honestae manus Plin. roke odličnikov. Subst. honesti -ōrum, m odličniki, imenitniki, veljaki: Ci., Q., Suet.

2. časten = dostojen, pristojen, spodoben, pošten, blag, čednosten, kreposten: certatio, postulatio, convivium Ci., h. pax aut bellum necessarium Ci., mors honesta saepe vitam turpem exornat Ci., honesta nomina turpissimis rebus imponere Ci., studiorum honestissimorum societas Ci., dies honestissimus Ci., h. res Corn., omnium honestarum rerum egens S. nezmožen živeti družbenemu položaju primerno, brez sredstev za tako življenje, h. exitus, h. suffragatio S., h. funus N., nomen, officium H., mater h. H., victoria L., ordo h. L. vojaško častno mesto, artes honestae (= liberales) Cu. ali honestissimae Ci., mors Cu., T. honesti civium exitus T., praecepta Q., h. ignis (= ki v nebo kažejo) Stat., furiae h. (= slavohlepnost) Stat., honeste cenare ali vivere Ci., S., honeste se gerere Ci., honeste acta aetas Ci., honeste in pugna cadere, honeste moriundi facultas Ci., facultas vere ac honeste iudicandi Ci. pravo in dostojno sodbo izreči, pater honestissime triumphaverat Ci., quae in nostris rebus non satis honeste, in amicorum fiunt honestissime Ci., honeste mori Cu., Sen. ph., quo (sinus) honestius caderet Suet.; honestum (honestius, honestissimum) est z inf. ali ACI: Ci. idr.

3. sup.: honestumne factu sit an turpe Ci., honestum dictu L., honestum susceptu Lact.; kot subst. honestum -ī, n nravna dostojnost, nravno dobro, nravnost, čednost, krepost: honestum … in sapientibus est solis neque a virtute divelli umquam potest Ci., quibus divitiae bono honestoque potiores erant S., index honestum praetulit utili H., rigidi servator honesti Lucan., omnis honesti iustique disciplina Q., honesti participem esse Iuv.; v pl.: Sen. ph., omnia honesta atque inhonesta vendere S. ali laudare T.

4.
a) lep, ličen, brhek, čeden: eunuchus, facies, forma Ter., Sicyonia Luc., dignitate erat honestā N., asinus Varr., spadices (equi), caput, os, pectus V., arma O., armamenta Ap., equus ad speciem honestus Ap., philosophi ab ore honestissimi Ap. dokaj lepega obraza; subst. honestum -ī, n lepo, lepota: nec si quid honesti est, iactat habetque palam H.
b) metaf. ki se lepo glasi (a je le na videz resnično): honesta oratio est Ter., Ci. to se prav lepo glasi, to je prav lepo slišati (pa ni res), honestum et probabile nomen Ci., honestae causae abeundi Lucr. na videz pristni vzroki.

honōrārius 3 (honor)

1. časten = zaradi časti ali v počastitev (dan, izvoljen, narejen), ki služi komu na (v) čast, ki se dogaja —: vinum Ca. fr. ali frumentum Ci. (namestnikom) za častno darilo dano, arbiter Ci., non honorariam operam amici … requirit Ci., docere debitum est, delectare honorarium Ci. se dogaja (poslušalcem) na čast, ludi Suet. ljudstvu na čast prikazovane, fumulus (= cenotaphium) Suet., munus Gell.; subst. honōrārium -iī, n častno darilo, (častna) nagrada: Icti., pozni pisci, h. decurionatus Traianus ap. Plin. iun. darilo = davščina cesarskemu zakladu za dekurionstvo.

2. ki sloni na uradnem dostojanstvu in oblasti rimskih uradnikov: ius h. Icti. iz odredb (ediktov) raznih oblastnikov, poseb. pravo, ki izhaja od pretorjev, actio Dig., curator Ulp. fr. ki se opira na take odredbe.

honrilla ženski spol napačen čut za čast

por la negra honrilla iz napačne sramežljivosti