Franja

superiore

A) agg.

1. višji; gornji:
la parte superiore gornji, višji del
il piano superiore gornje nadstropje
il corso superiore di un fiume gornji tok reke

2. hist. južni (rimska provinca):
Gallia Superiore Južna Galija

3. višji, večji, boljši (po številu, količini, kakovosti):
merce di qualità superiore blago boljše kakovosti
vino superiore (izraz za vina z visoko stopnjo alkohola, ponavadi tudi bolj starana)

4. superioren, odličnejši, boljši, ki (koga, kaj) prekaša:
ingegno superiore izredni um
essere superiore a qcn. per intelligenza koga prekašati po inteligenci

5. višji, višje stopnje:
per disposizione superiore, per ordine superiore po naročilu, ukazu nadrejenih
istruzione superiore šol. višje šolstvo, univerza
scuole medie superiori šol. višje srednje šole
ufficiali superiori voj. višji oficirji

6. pren. ki presega, prekaša, vzvišen nad:
un lavoro superiore alle sue capacità delo, ki presega njegove sposobnosti
l'esito è stato superiore all'attesa izhod je presegel vsa pričakovanja
è una persona superiore a ogni sospetto neoporečna oseba

7.
essere superiore a ne meniti se za:
essere superiore alle chiacchiere, alle insinuazioni ne se meniti za opravljanje, za podtikanja

B) m

1. predstojnik; nadrejeni:
rispettare i superiori spoštovati nadrejene

2. relig. (f -ra) predstojnik, predstojnica, prednica

super-particulāris -e (super in particulāris) superpartikuláren: superparticularis numerus M., Boet. število, ki vsebuje sebe in še nek del svoje vrednosti.

super-partiēns -entis (super in partīre) = superparticularis superpartiénten = superpartikuláren: superpartiens numerus M., Boet. število, ki vsebuje sebe in še nek del svoje vrednosti.

suplicio moški spol smrtna kazen; muka; mučilo, natezalnica

suplicio del palo nabadanje na kol
el último suplicio smrtna kazen
dar suplicio (a) mučiti

sur moški spol jug; južni veter; poldan

el sur de España južna Španija
América del Sur Južna Amerika
hijo del Sur južnjak
al sur južno, proti jugu

surogát (-a) m surrogato, succedaneo:
kavni surogat succedaneo, surrogato del caffè

sustentar podpirati; nositi; vzdrževati, hraniti, rediti; trditi; braniti (nauk); ameriška španščina imeti (predavanje)

sustentar a una familia vzdrževati družino
sustentarse del aire (fig) od zraka živeti
sustentarse de esperanzas vdajati se praznemu upanju

susurro moški spol mrmranje; šumenje, žuborenje; šelest

susurro del bosque šumenje gozda

suverénost (-i) f

1. sovranità, indipendenza:
suverenost naroda la sovranità popolare

2. pren. bravura, perfezione

3. pren. superiorità, eccellenza

4. potere, dominio:
država ima suverenost nad delom ozemlja lo stato ha il dominio su parte del territorio

súženj (-nja) | -žnja (-e) m, f

1. schiavo (-a):
trgovina s sužnji commercio, tratta degli schiavi

2. pren. schiavo (-a), servo (-a):
suženj predsodkov schiavo dei pregiudizi

3. pejor. servo, succube:
suženj režima succube, servo del regime

súženjstvo (-a) n schiavitù, servitù (tudi pren.), cattività:
pasti v suženjstvo cadere in schiavitù
pahniti v suženjstvo ridurre in schiavitù
otresti se suženjstva liberarsi della, dalla schiavitù
odprava suženjstva abolizione della schiavitù
bibl. babilonsko suženjstvo la cattività babilonese
rel. suženjstvo grehu la schiavitù del peccato

svét (-á) m

1. mondo, universo; terra:
star kot svet vecchio come Matusalemme
stvarjenje sveta la creazione del mondo
spoznavati svet conoscere il mondo
lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni

2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale

3. (del zemeljske površine) area, zona:
gorat, hribovit svet zona montuosa
raven svet zona pianeggiante

4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
rastlinski svet le piante, la flora
ribji svet i pesci
živalski svet gli animali, la fauna

5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica

6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
antični svet il mondo antico
moderni, sodobni svet il mondo moderno

7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica

8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
moški, ženski svet gli uomini, le donne
mladi svet i giovani
strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
slovanski svet gli slavi

9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
odpovedati se svetu rinunciare al mondo

10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
rel. oni svet l'aldilà
politika mu je tuj svet di politica non s'intende
raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
filoz. čutni svet il mondo sensibile
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo

svét¹ mundo m ; universo m ; (kozmos) cosmos m ; (zemlja) tierra f ; (zemeljska krogla) globo m terrestre

Novi (Stari) svet el Nuevo (el Viejo) Mundo
svet znanosti (umetnosti) el mundo científico (de las artes)
ves svet todo el mundo, el mundo entero
na svetu en el mundo
širni svet el mundo
poznavanje sveta (življenjska izkušenost) mundología f
takó je na svetu así es (ali va) el mundo
to je narobe svet esto es el mundo al revés
do konca sveta hasta el fin de mundo
tako dolgo, kar (odkar) svet stoji desde el mundo es mundo
poslati na oni svet (fig) fam mandar al otro mundo
dobro poznati svet tener (mucho) mundo
odreči se svetu dejar el mundo
obrêsti svet ir (ali rodar) por el mundo
priti na svet, zagledati luč sveta venir al mundo; nacer
spraviti, prinesti na svet dar a luz
spraviti koga s sveta deshacerse (ali desembarazarse) de alg
napraviti potovanje okoli sveta hacer un viaje alrededor del mundo
slediti komu do konca sveta seguir a alg hasta el cabo del mundo
stanovati na koncu sveta vivir donde Cristo dio las tres voces
on je videl mnogo sveta ha visto mucho mundo

svetínjica (-e) f rel. medaglietta; nareč.
(pasja) svetinjica piastrina del cane

svetíšče templo m

skrunilec svetišča profanador m del templo, sacrílego m
oskrunjenje svetišča profanación f del templo, sacrilegio m

svetíti (-im)

A) imperf.

1. mandar luce, (ri)splendere, brillare:
mesec, sonce sveti la luna, il sole splende
medlo, slabo, šibko svetiti mandare una luce fioca
rel. (in) večna luč naj jim sveti (e) la luce eterna gli splenda

2. far luce, illuminare; usare come (fonte di) luce:
svetiti s petrolejko far luce con la lampada a petrolio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
že sveti beli dan s'è fatto già giorno
v vsaki vasi sveti elektrika ogni villaggio ha la luce elettrica
iron. ves čas je svetil v njegovi bližini non sembrava si volesse togliere dai suoi piedi

B) svetíti se (-im se) imperf. refl.

1. brillare, luccicare, risplendere:
mački se svetijo oči gli occhi del gatto brillano

2. pren. riflettersi, stagliarsi:
cesta se srebrno sveti la strada si staglia argentea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hlače se že svetijo i pantaloni sono ormai lisi
njegovo ime se bo svetilo v zgodovini il suo sarà un nome famoso
začelo se mu je svetiti, kako in kaj cominciava a capire il perché e il percome
PREGOVORI:
ni vse zlato, kar se sveti non è tutt'oro quel che riluce

svetlíkanje centelleo m ; destello m ; resplandor m tenue

svetlikanje morja fosforescencia f del mar

svetlôba (-e) f luce (tudi fiz. ), chiaro:
oddajati, razprševati svetlobo emanare, disperdere la luce
svetloba in tema la luce e le tenebre
dnevna, jutranja svetloba la luce del giorno, la luce mattutina
naravna, umetna svetloba luce naturale, artificiale
sončna svetloba la luce del sole
hitrost svetlobe la velocità della luce

Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda stalna zveza
zgodovina (nemški del Svetega rimskega cesarstva) ▸ A Német Nemzet Szent Római Birodalma
Sopomenke: Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti, Nemško cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti stalna zveza
zgodovina (nemški del Svetega rimskega cesarstva) ▸ A Német Nemzet Szent Római Birodalma
Sopomenke: Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, Nemško cesarstvo