Franja

zračn|i (-a, -o) Luft- (curek der Luftstrahl, duh der Luftgeist, dušik der Luftstickstoff, gomolj rastlinstvo, botanika die Luftknolle, kabel elektrika das Luftkabel, kisik der Luftsauerstoff, most die Luftbrücke, napad der Luftangriff, pirat der Luftpirat, položaj die Luftlage, tok die Luftströmung, transport der Lufttransport, perspektiva die Luftperspektive, tlačilka die Luftpumpe, vrtinec der Luftwirbel, bitka die Luftschlacht, črpalka die Luftpumpe, električnost die Luftelektrizität, embolija medicina die Luftembolie, jama geografija das Luftloch, komora die Luftkammer, korenina rastlinstvo, botanika die Luftwurzel, loputa die Luftklappe, nevarnost die Luftgefahr, obramba die Luftverteidigung, odprtina das Luftloch, pištola die Luftpistole, plast die Luftschicht, plovba die Luftfahrt, puška das Luftgewehr, razdalja die Luftstrecke, reža der Luftschlitz, vlaga die Luftfeuchtigkeit, vojna der Luftkrieg, zapora die Luftsperre, die Luftschleuse, zavora letalstvo die Luftbremse, sile die Luftmacht, Luftstreitkräfte množina, hlajenje die Luftkühlung, kladivo der Lufthammer, krmilo letalstvo das Luftruder, ogrevanje die Luftheizung, piratstvo die Luftpiraterie, zrcaljenje die Luftspiegelung)
zračne širjave das Meer der Lüfte
zračno luft-
(hlajen luftgekühlt, sušen luftgetrocknet, električen luftelektrisch, suh lufttrocken)

žižula samostalnik
1. botanika Zizypus jujuba (drevo ali grm) ▸ jujuba
Žižula je v Sloveniji manj znana sadna vrsta. ▸ A jujuba Szlovéniában kevésbé ismert gyümölcsfajta.
Sopomenke: kitajski datelj, navadni čičimak, čičimak

2. (plod) ▸ jujuba
Jesen je na meni prinesla kostanj in buče, bele tartufe, kakije in žižule. ▸ Ősszel gesztenye és tök, fehér szarvasgomba, kaki gyümölcs és jujuba várt bennünket.
Sopomenke: kitajski datelj, navadni čičimak, čičimak

αὐλός, ὁ [Et. prv. pom. votlina; slov. ulj = votlo drevo, panj; uljnjak, prv. pom. votlina v drevesu; ulica; lat. alvus, votlina itd., alveus; gršk. še αὐλών] 1. cev, tul; cev (pri osti, v katero je bilo nasajeno kopjišče), natikača; žleb, tok (zaponke, v katerega se je vtikala njena igla); αἵματος potok krvi. 2. piščal NT.

γωρῡτός, ὁ ep. shramba za loke, tok.

κῦμα, ατος, τό (κύω) val, tok, valovanje.

ῥέεθρον, τό ep. ion. poet., skrč. ῥεῖθρον (ῥέω) kar teče, potok, reka, veletok, val(ovje), tok, struga, rokav.

ῥεῦμα, ατος, τό (ῥέω) 1. a) tek, tok, val(ovi), potok, reka, veletok, vodovje; b) izbruh ognjenika, potok lave, struga; c) krvavenje. 2. (valeča se) množica, sila, στρατοῦ silna vojska.

ῥοή, ἡ (ῥέω) reka, tok, val.

ῥόος, ὁ, skrč. ῥοῦς ep. ion. tek, tok, potok, reka, val, κατὰ ῥόον doli po vodi, s tokom reke, z vodo, πρὸς ῥόον proti toku reke, proti vodi.

ῥύᾱξ, ᾱκος, ὁ (ῥέω) prodirajoči tok (lave), ognjena reka τοῦ πυρός.

ῥυ-θμός, ὁ, ion. ῥυσμός [Et. od ῥέω enakomeren tok] 1. mera, takt, ritem, ἐν ῥυθμῷ po taktu, ῥυθμοὺς σαλπίζω trobim po taktu, dajem takt. 2. a) razmerje, somernost, skladnost, ubranost; b) lepa postava ali oblika; c) čud, značaj, narav.

ῥύσις, εως, ἡ (ῥέω) tok; αἵματος krvotok NT.

σῦριγξ, ιγγος, ἡ [Et. sor. σωλήν, ῆνος cev] 1. cev; pastirska piščalka. 2. ep. tul, tok (shramba za kopje). 3. poet. pesto, glavina. 4. poet. žila dovodnica.

φαρέτρα, ἡ, ion. -ρη in φαρετρεών, ῶνος, ὁ (φέρω) tul(ec), (strelo)tok.

переменный spremenljiv;
переменный капитал variabilni kapital;
переменный ток izmenični tok

пості́йний прикм., stálen prid., nenéhen prid., konstánten prid., trájen prid., permanénten prid., stanovíten prid., ustaljèn prid., trájnostni prid.

• пості́йний струм ênosmérni tók

постоянный stalen, trajen, nepretrgan; stanoviten;
постоянный ток istosmerni tok;
постоянная (величина) (mat.) konstanta

разъединять, разъединить razdruževati, razdružiti; ločevati, ločiti;
р. ток izklopiti tok

тетеревиный ruševčev;
т. ток ruševčevo petje, brušenje, gruljenje

увёртка f izgovor;
говорить без -ток govoriti naravnost