Franja

herumhaben^*: hast du ... herum? ali se ti je posrečilo obrniti ...?

híp (-a) m istante, attimo; momento, minuto:
kratek hip breve istante
hip pozneje je odšel un momento dopo se ne andò via
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prvi hip ga ni spoznal in un primo momento non lo riconobbe
vsak hip bo tu torna a momenti
vsak hip te lahko doleti nesreča la disgrazia ti può capitare in ogni istante
zadnji hip je prišel na vlak riuscì a prendere il treno all'ultimo momento

historiát history; account

podal ti bom historiát zadeve I will give you a coherent account of the affair, a rundown of the affair

hodíti (-im) imperf.

1. (premikati se s korakanjem) camminare; andare:
hoditi po cesti, po gozdu andare per la strada, per il bosco
hoditi sem in tja andare qua e là
hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
hoditi po prstih andare in punta di piedi
hoditi ko polž andare a passo di lumaca
hoditi po vseh štirih andare carponi
pismo je hodilo deset dni per arrivare la lettera ci ha messo dieci giorni

2. (večkrat opraviti isto pot) andare:
hoditi pogosto čez mejo andare spesso oltre confine
hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo andare a lavorare con l'autobus, in treno, a piedi

3. (biti v ljubezenskem odnosu s kom, prizadevati si za ljubezensko naklonjenost nekoga) filare, amoreggiare, andare, correre dietro a:
že dolgo hodita (skupaj) quei due filano da un pezzo
že hodi za dekleti corre già dietro alle ragazze

4. pren. (izraža, da je osebek oblečen, obut, kot pove določilo):
hoditi brez pokrivala, razoglav andare a testa scoperta
hoditi v črnem portare il lutto
hoditi bos andare scalzo

5. (v zvezi s 'pot'):
hoditi po krivih poteh scegliere vie traverse
hoditi po izhojeni, po srednji poti andare per la strada battuta, prendere la via di mezzo
hodi hodi, neumnež ma va là, stupido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja ogni mese sto male a quattrini
hoditi od hiše do hiše andare di porta in porta (mendicando)
hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato
pren. hoditi okrog koga stare dietro a qcn., lavorarsi qcn.
hoditi v vas k dekletu frequentare una ragazza
šalj. hoditi komu v zelje rompere a qcn. le uova nel paniere, cercare di soffiare a qcn. la ragazza, la donna
hoditi po glavi frullare in testa
pren. hoditi komu po glavi (brezobzirno ravnati s kom) calpestare qcn.
pren. hoditi po ovinkih prenderla larga
hoditi v gosjem redu, v gosji vrsti andare in fila indiana
hoditi (v korak) s časom essere al passo coi tempi
hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
pog. hoditi (komu)
narobe, navzkriž andare storto
hoditi kakor mačka okoli vrele kaše menare il can per l'aia
PREGOVORI:
vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei

Hoffnung, die, (-, -en) upanje; nada, up; guter Hoffnung v veselem pričakovanju (noseča); jemandem Hoffnung machen navdajati/navdati z upanjem; Hoffnung haben/hegen upati; Hoffnung schöpfen začeti upati; neue Hoffnung schöpfen nanovo začeti upati; jemanden mit Hoffnung abspeisen (komu) delati prazne upe; auf dich baue ich meine einzige Hoffnung ti si moj edini up

Hostīlius 3 Hostílij(ev), ime rimskega rodu; poseb.

1. L. Hostilius Mancīnus Lukij Hostilij Mankín, padel v drugi punski vojni (l. 217) z vso svojo četo: L.

2. C. Hostilius Tubulus Gaj Hostilij Túbul je kot propretor (l. 208) v Areciju preprečil upor Hanibalu naklonjenih meščanov in (l. 207) v sijajni bitki porazil močno kartažansko četo: L.

3. A. in L. Hostilius Cato Avel in Lukij Hostilija Katona sta l. 201 poslovala pri razdeljevanju zemljišč v srednji Italiji, se pod Lukijem Scipionom borila proti Antiohu in bila l. 187 zaradi poneverjanja obsojena na globo: L.

4. A. Hostilius Mancīnus se je kot konzul l. 170 z makedonskim kraljem Perzejem bojeval, a ne posebno srečno: L.

5. L. Hostilius Mancīnus poveljnik brodovja in legat v tretji punski vojni: L. epit., Plin.

6. C. Hostilius Mancīnus konzul l. 137, Numantinci so ga v Hispaniji večkrat premagali, zato je z njimi sklenil pogodbo, ki pa je Rimljani niso hoteli potrditi, ker se jim je zdela presramotna; rimski senat je hotel l. 136 konzula izročiti Numantincem, a ga ti niso sprejeli: Ci., Vell. — V kaki zvezi s tem rodom je tretji rimski kralj Tullus Hostilius, ni znano. — Kot adj. = Hostilijev: curia Hostilia L. (baje) jo je dal zgraditi Tul Hostilij na rimskem zborovališču (comitium), Lares P. F.

hoteti [é] (hóčem) ne hoteti: nočem

1. wollen, -wollen (tja hinwollen, tja čez hinüberwollen, dol herunterwollen, hinunterwollen, domov heimwollen, iti skozi durchwollen, iti zraven mitwollen, naprej weiterwollen, nazaj zurückwollen, noter hereinwollen, hineinwollen, proč fortwollen, wegwollen, ven hinauswollen, herauswollen)

2.
hoteti komu kaj: kaj ti pa hočem? ich will dir ja nichts antun/anhaben

3.
ne hoteti nicht wollen
noče niti slišati za to nichts wissen wollen von (er will …)
noče z (besedo) na dan nicht herauswollen mit (er will …)

4.
hočem/hotel bi ich möchte (hočem imeti mir ich möchte meine Ruhe haben)
ne bi hotel … ich möchte nicht …
ne da bi hotel ohne es zu wollen

5. (nameravati) (etwas) beabsichtigen, die Absicht haben zu …

6. hoče:
naj bo, kar hoče komme, was da wolle
naj stane, kar hoče es koste, was es wolle
če se hoče, se more wo ein Wille ist, ist auch ein Weg
|hočem:
hočem reči ich wollte/will sagen
hočem vedeti, pri čem sem ich will [Gewißheit] Gewissheit haben
|hočeš:
hočeš nočeš gern oder ungern, wohl oder übel
kolikor hočeš česa jede Menge (von)
|hočete:
kot hočete nach ihrem Belieben

hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

2. (v zvezi s 'kaj, nič')
hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
ali čemo iti? vogliamo andare?
ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
naj stane, kar hoče costi quel che costi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
usoda je hotela, da destino volle che
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare

húd bad; evil; (čas, doba) hard; (rana) bad, (občutljiva) sore; (jezen) angry; ZDA sore, mad

húda bolezen serious illness
húda bolečina great pain
húdi časi hard times pl
húd kašelj a bad cough
húd mraz a very severe frost
húd veter sharp wind
húda vročica (mrzlica) a virulent fever
húda vročina intense heat
húda ura thunderstorm
nič húdega sluteč unsuspecting
ta je pa že prehuda! this is outrageous!
delati húdo kri figurativno to create ill-feeling
nič húdega ti ne delam I do you no harm
nič húdega ne mislim (nočem) I don't mean any harm
nič húdega ni v tem there is no harm in it
ne bom ti naredil nič húdega I shall not hurt you
ona ima húd jezik she has a wicked (ali spiteful, malevolent) tongue
nič húdega ne nameravati (misliti) to mean no harm
nič húdega ne vidim v tem I don't see anything bad in it
biti húd na koga to be angry with someone, to be cross with someone, to be furious (ali mad) with someone
húd je name ZDA he is mad with me, VB he is angry with me
v najhujšem primeru at the worst; in the worst case
če pride do najhujšega if the worst comes to the worst
če bi se zgodilo najhujše if it comes to the worst
najhujše še pride the worst is yet to come
húdo (prislov) badly
toliko hujše! all the worse!; so much the worse
vedno hujše worse and worse
bodi pripravljen na najhujše! be prepared for the worst!
húdo se motiš there you are greatly mistaken
húdo mi je, da (ker) ne morem priti I feel sorry that I cannot come
ni tako húdo, kot je videti (figurativno) his bark is worse than his bite
húdo je z njim he is badly off, he is in a bad way, he is unwell
húdo (trda) je za denar money is scarce
saj ni tako húdo! it is not so bad (as you think)
mnogo húdega prestati (figurativno) to go through hell, to have a rough time

hudíč devil; the devil, Satan; the Evil One; pogovorno old Harry, old Nick

hudíča oh, bother!
kaj, hudíča, si delal tam? what the mischief were you doing there?
kam, hudíča, je pa šel? where on earth has he got to?
kdo, hudíča, ti je to rekel? who the devil (ali the dickens ali on earth) told you that?
hudíč ga je obsedel he has the devil in him
risati hudíča bolj črnega, kot je to paint the devil blacker than he is
hudíča klicati to talk of the devil
v sili hudíč muhe žre figurativno beggars can't be choosers; drowning men clutch at straws; half a loaf is better than no bread

hudíč (-a) m

1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca

*hurler [ürle] verbe intransitif, verbe transitif tuliti, rjoveti, rjuti, vpiti, kričati; tepsti se (o barvah)

hurler de douleur, de terreur tuliti od bolečine, od groze
hurler avec les loups (figuré) tuliti z volkovi, delati kot tisti, s katerimi živimo
hurler des menaces tuliti grožnje
ces deux couleurs hurlent ensemble ti barvi se tepeta med sabo
hurler à la lune lajati na luno

hvalospev samostalnik
1. religija (molitev) ▸ dicshimnusz, hálaadó ének, magasztaló énekSlavilni in zahvalni značaj imajo zlasti evharistične molitve z uvodnimi hvalospevi in spevom Svet. ▸ Különösen az eucharisztikus imáknak a nyitó dicshimnuszokkal és a szenténeknek van ünnepi és hálaadó jellege.
Po pokoncilski liturgični reformi je mnogo več hvalospevov, kakor jih je bilo prej. ▸ A zsinatot követő liturgikus reform után sokkal több a dicshimnusz, mint korábban.

2. (o hvaljenju) ▸ dicshimnuszKo te bodo hvalili, ko te bodo občudovali, ko ti bodo peli hvalospeve, vedi, da ne mislijo resno. ▸ Tudd, hogy amikor dicsérnek, csodálnak és dicshimnuszokat zengenek rólad, nem gondolják komolyan.V Nemčiji pišejo svojim nogometašem hvalospeve in zanje uporabljajo same superlative. ▸ Németországban dicshimnuszokat írnak a saját labdarúgóikhoz, csak szuperlatívuszokat használva.Spoštovane goste iz vladne palače so govorniki obsipavali s hvalospevi in jim izrekali neskončne dobrodošlice. ▸ A kormánypalotából érkezett előkelő vendégeket dicsihimnuszokkal és végtelen gratulációkkal halmozták el a szónokok.

3. (pesem) ▸ dicshimnusz
V metrično dovršenih verzih je pisal budnice, religiozne refleksije in hvalospeve. ▸ Ébresztőbeszédeket, vallásos elmélkedéseket és dicshimnuszokat írt kifinomult időmértékes verselésben.

ì inter. (izraža začudenje; izraža ravnodušno prepričanje) be':
i, kaj pa je? (be'), che c'è?
i no, saj ti zaupam be', mi fido di te

iactūra -ae, f (iacĕre)

1. metanje (blaga) z ladje: quaerit, si in mari iactura facienda sit, equine pretiosi potius iacturam faciat an servuli vilis Ci.; meton.: iacturae summa Icti. škoda, nastala po metanju blaga z ladje.

2. metaf. opustitev, žrtvovanje, izguba, škoda: cuius laudationis iactura nobis exoptanda est Ci., iactura rei familiaris Ci., causae, iuris Ci., temporis L., operum tanto labore factorum L., capitis amissi (izgubljene glavnice) L., maior Romanis quam pro numero iactura fuit L. izguba v bitki, iactura sanguinis O. moritev otrok, iacturam (alicuius rei) facere škodo trpeti, izgubo imeti, (iz)gubiti kaj, iacturam dignitatis atque honoris facere C., huius dignitatis iactura facienda est Ci. ta čast se mora žrtvovati, hos iacturam suarum tribuum fecisse Ci. ti (da) so izgubili svoje tribuse, patiatur eius vita reliqua me hanc tantam iacturam criminum facere Ci. da sedaj tako povsem preskočim v, iacturam gravissimam feci, si iactura dicenda est tanti viri amissio Plin. iun., parvam iacturam accipere L. malo poražen biti, iacturam pati (= facere) Col.

3. meton. strošek, izdatek, denarna žrtev: quae iactura, qui sumptus, quanta largitio! Ci., ipsum M. Aurium non magna iactura facta tollendum interficiendumque curavit Ci., quibus iacturis homines in provincias proficiscuntur Ci., in his inmanibus iacturis infinitisque sumptibus Ci., eos ad se magnis iacturis pollicitationibusque perduxerant C., magnis iacturis sibi quorundam animos conciliare C.

idēa f

1. filoz., psihol. ideja:
idea fissa fiksna ideja

2. misel; mnenje; predstava:
avere un'idea chiara di qcs. kaj si jasno predstavljati, imeti jasno predstavo o čem
neanche per idea sploh ne, nikakor ne

3. ideja, osnovna, vodilna misel:
idea guida di un'opera vodilna ideja nekega dela

4. ideja, ideologija, kredo:
l'idea della non-violenza ideja nenasilja

5. ideja, predstava, pojem:
avere un'idea vaga di qcs. o čem imeti nejasno, splošno predstavo
non averne la più pallida idea o čem ne vedeti prav ničesar

6. mnenje, sodba, pogled:
avere idee larghe, ristrette biti širokih, ozkih pogledov

7. namera, načrt:
vagheggiare, accarezzare un'idea imeti kaj v načrtu, želeti si

8. zamisel, domislica, pobuda:
bella idea, la tua ta ti je pa res dobra!

9. videz:
non dà l'idea di una persona seria ni videti resen človek, ne zbuja videza resne osebe
un'idea di malce
lo sfondo è tutto verde con un'idea di giallo ozadje je zeleno z malo rumenega

ī-dem, ea-dem, i-dem (iz is, ea, id in dem; gl. dē) isti, tisti, prav ta, prav tisti,

1. kot adj.: erat semper idem vultus Socratis Ci., isdem (= iisdem) ineptiis Ci., quam (sphaeram) ab eodem Archimede factam posuerat in templo Virtutis Marcellus idem Ci., eodem die, eādem de causa C., idem animus V. enak; pri pron.: at ego faciam tu idem ut aliter praedices Pl., videamus, quid idem iste dixerit Ci., deinde ego idem confirmo Ci., eadem ista omnia comprimentur Ci., quod idem iste Mithridates initio belli Asiatici docuit Ci., cedo nunc eiusdem illius inimici mei de me eodem … in campo … contionem Ci., Phoebus distat ĭdem (acc.) utrāque terrā O. za isto razdaljo, tum vero ille idem ex Hispania amicus Plin. iun. Pogosto v zvezi z unus = eden in isti: uno eodemque tempore Ci., esse uno eodemque statu Ci., uno eodemque igni V.

2. kot subst.: verum eadem si idem mihi purgas, patiunda sunt Pl., amicus est tamquam alter idem Ci. drugi jaz, at idem non adfuit Ci., nolumus eundem excellere pluribus rebus Ci. eden in isti, cum convenissent iidem, qui solebant Ci., idem velle atque idem nolle, ea demum firma amicitia est S., quos omnīs eadem cupere, eadem odisse, eadem metuere in unum coēgit S.; s partitivnim gen.: idem iuris Ci. isto pravo, ista pravica, tibi idem consilii do Ci. ep., idem audaciae T. prav tolikšna drznost, idem operis Lact., eodem loci Ci., T. na istem mestu.

3. idem, poudarjajoč istovetnost subjekta, se lahko pogosto sloveni s tudi, obenem, hkrati, prav tako: ex quo efficitur, ut quidquid honestum sit, idem sit utile Ci., Crassus eloquens fuit idemque iuris peritus Ci., avunculus meus, vir innocentissimus idemque doctissimus Ci., viros fortes et magnanimos eosdem bonos et simplices esse volumus Ci., et splendida et grandis et eadem in primis faceta … oratio Ci., Asia ista referta et eadem delicata Ci., contulit se ad Pharnabazum, satrapem Ioniae et Lydiae eundemque generum regis et propinquum N., habebat quidam filiam turpissimam idemque pulchrum filium Ph., avunculum suum eundemque generum occidit Iust.; pri pron.: id enim vetat idem ille Plato Ci. prav tako tudi oni Platon, stulti qui īdem miseri sunt Ci.; pri adverzativnih pojmih = pa vendar, navkljub (vzlic) temu, toda: inventi sunt, qui vitam profundere parati essent, īdem gloriae iacturam facere nollent Ci., multi, qui vulnera fortiter acceperunt, iidem dolorem morbi ferre non possunt Ci., formosior horto … saevior eadem Galatea iuvencis O.; idem podvojen = obenem — obenem, obenem — in, in — in: Caninius tuus idem et idem noster Ci. ep., idem maestitiam reprehendit, idem iocum Ci.

4. za navidezno primerjajočim idem stoji et, ac, atque = kakor, kot: si quaeratur, idemne sit pertinacia et perseverantia Ci., haec eodem tempore Caesari mandata referebantur et legati … veniebant C., non idem ipsis expedire et multitudini N., non eadem nobis et illis necessitudo impendet S., virtus eadem in homine ac deo est Ci., idem valere debet ac si pater indicaret Ci., Gallorum eadem atque Belgarum oppugnatio est haec C.; redko ut, quam, quasi: eisdem fere verbis, ut actum disputatumque est Ci., eandem potestatem, quam si lata esset lex Ci., sensu amisso fit idem, quasi natus non esset omnino Ci.; nam. primerjalnih part. tudi relat. zveza: servi … , qui et moribus isdem essent, quibus (= kakor) domini, et … Ci., earum rerum, quas ego gessi, non est eadem fortuna … , quae illorum, qui … Ci., aspicit hunc oculis isdem, quibus nuper viderat secreta Minervae Ci.; neklas. s cum: in eadem mecum Africa geniti L. z menoj = kakor jaz, eodem mecum patre genitus T.; skoraj le pesn. (po grškem zgledu) z dat.: unus Homerus sceptra potitus eadem ut iis sopitu' quietest Lucr., invitum qui servat, idem facit occīdenti H. ravna prav tako kot morilec, eadem nobis iuratus O. isto z nami (= kakor mi); v prozi le enkrat pri Ci. ep.: quod non idem illis censuissemus in enkrat pri Iust.: virgines in eundem ipsis morem … exercebant. — Obl. eādem in eōdem, gl. ti besedi.

Opomba: Nom. pl. masc. tudi īdem in eidem; dat. in abl. pl. tudi īsdem in eisdem; abl. sg. e͡odem V. (Ecl. 8, 81) in e͡adem V. (Aen. 10, 487) beri trizložno; v rokopisih nom. sg. masc. tudi isdem in pogosteje eidem.

ī-gnōscō -ere -gnōvī -gnōtum (in 2 + gnōscō = nōscō) pravzaprav = uvide(va)ti, od tod odpustiti (odpuščati), spregledati, spregledovati, oprostiti (oproščati), prizanesti (prizanašati), ne zameriti; abs.: Ter., ignoscite, iudices Ci., delicti veniam peto, ut ignoscatur, oro Ci., ignoscendi ratio Ci. odpuščanje, acceptā iniuriā ignoscere quam persequi malebant S., omnes ignoscunt: nemo succurrit Sen. ph., quotiens ignoscimus Q.; z dat. personae: Corn., Ter., Suet. idr. Cleomeni, inimicis Ci., orat, ut sibi ignosceret C., tibi ignosco N., ignoscite matri O., ne discamus nobis ignoscere Vell.; z dat. rei: Pl., eorum silentio Ci., numquam cuiusquam delicto Ci., haesitationi meae Ci., Cethegi adulescentiae S., vitiis H.; z notranjim (v klas. prozi le pronominalnim) obj.: ut eis delicta ignoscas Pl., equidem istuc factum ignoscam Ter., hoc ignoscant di immortales et populo Rom. et huic ordini Ci., omnia sibi ign. Vell.; v pass.: ignota peccata Auct. b. Afr.; poseb. v gerundivu: ignoscenda dementia V. odpustljiva, tako tudi: ignoscenda ea (culpa) Ter. ali causa Gell.; s kondicionalnim stavkom: mihi ignoscite, si appello talem virum saepius Ci., ignosce, si eius viri auctoritati rex cessit Ci.; s kavzalnim stavkom: velim mihi ignoscas, quod ad te scribo tam multa toties Ci. ep., quod non fecisti, ignosco Ci. — Od tod adj. pt. pr. īgnōscēns -entis, (rad) odpuščajoč, spravljiv, pomirljiv: animus … ignoscentior Ter.; adv. īgnōscenter spravljivo: Don.

Opomba: Pt. fut. (pravilno) īgnōtūrus: Ca., Ca. fr. in Ci. ap. Prisc. (nepravilno) īgnōscitūrus: Piso ap. Prisc., Ambr.

imé (-na) n

1. nome:
dati komu ime dare un nome a qcn.
kako ti je ime? come ti chiami?, qual è il tuo nome?
knjiž. glasiti se na ime (vloga) essere intestato a
živeti pod drugim imenom vivere sotto altro nome
klicati koga po imenu chiamare uno per nome
navesti ime in priimek indicare il nome e il cognome
izmišljeno ime pseudonimo
domače ime familiarmente, vulgo, detto
dekliško ime (priimek) cognome da ragazza, da nubile
hišno ime nome locale
krstno ime nome di battesimo
trg. zaščiteno ime nome depositato
obče, lastno ime nome comune, proprio

2. pren. (ugled) nome, fama, rinomanza, reputazione:
ustvariti si ime farsi un nome
biti (pomembno) ime v umetnosti avere un nome nell'arte
uživati dobro ime avere un buon nome, godere buona reputazione
gre za moje dobro ime ne va del mio buon nome

3.
v imenu zakona in nome della legge
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
poznati koga (samo) po imenu conoscere uno di nome
pren. imenovati stvari s pravim imenom chiamare le cose col loro nome
ledinsko ime microtoponimo
lingv. ljubkovalno ime vezzeggiativo
osebno ime nome proprio di persona

immaginabile agg.

1. predstavljiv

2. ekst. verjeten, dopusten:
non è immaginabile che ti abbia tolto il saluto ne morem verjeti, da te je nehal pozdravljati