Franja

škuvr|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (divji slezenovec) Wilde Malve

tétras [tetra] masculin

(grand) tétras divji petelin
petit tétras masculin ruševec

tetrissitō -āre (reduplicirana onomatop. beseda, ki oponaša glas race; prim. gr. τετράων = lat. tetraō = gr. τέτραξ, τετραδών divji petelin, τατύρας, τάτυρος fazan, tetrev = lit. teterva, tẽtervinas ruševec, tytaras puran, skr. tittirí-ḥ jereb, jerebica) gágati, gagljáti: Suet. fr.

Thērodamās -antis, m (Θηροδάμας = Krotilec zverin) Terodamánt

1. po mitološkem izročilu divji skitski kralj, ki so ga namesto stražarjev varovali levi; te je hranil s človeškim mesom, da bi postali krvoločnejši; od tod adj. Thērodamanteus 3 Terodamántov, terodamántski, terodamantéjski: leones O.

2. Aktajonov lovski pes: Hyg.; prim. Thēridamās.

timijan moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika der Thymian (divji/poljski Feld-Thymian)

torve [tɔrv] adjectif poševen; preteč

regarder quelqu'un d'un œil torve koga po strani in preteče pogledati
regard masculin torve preteč, divji pogled
yeux masculin pluriel torves divje, grozeče oči

trepidātiō -ōnis, f (trepidāre) vihravo, plašno capljanje, cepetanje, nemirno tekanje, tekanje sem in tja, nemirno, neodločno, omahujoče tekanje vsevprek, pretekanje, plašno, nemirno beganje, plašna naglica, zbeganost, plahost, prenagljenost, nered, plahi nemir, blodnja, tavanje, zmeda, zmešnjava, vrvenje, vrvež, preplah, bujno dogajanje, metež, naglica, trepidácija ipd.: Auct. b. Alx., Vell. idr., inter primam trepidationem L., urbium insularumque L., num quae trepidatio? num qui tumultus? Ci., trepidatio et fuga hostium L. zmeden (divji) beg, ex trepidatione concurrentium silentium fuit L., primo nova res trepidationem fecit L., tantam trepidationem iniecit, ut … L., trepidatione vulgi invalidi obtriti (sc. sunt) T., trepidatione ferentium Galba proiectus e sellā T. v plašni naglici, vitia non naturae, sed trepidationis Q., cum augeret stragem trepidatio T.; pl.: pavibundae trepidationes Arn.; metaf.: nervorum Sen. ph.

trilistni citronovec stalna zveza
botanika Poncirus trifoliata (grm) ▸ vadcitrom, télálló citrom
Sopomenke: trilistni divji citronovec

tripudiō -āre -āvī -ātum (tripudium)

1. trikoračno (trokoračno, v treh korakih) stopati (plesati), kakor so plesali salijski svečeniki: qui in honesto saltatu tripudiant Lact.; potem tudi plesati divji bojni ali orožni ples: (sc. Hispani) tripudiantes more suo L.; o starorimskem bojnem plesu ob svečanih in veselih priložnostih, npr. o bakhantih idr. plesati, poskakovati: Acc. idr., inter lusum ac festa tempora virilem in modum Sen. ph., in privato pulpito Sen. ph., sacro gradu Ven., in terra Porph.; od tod

2. metaf. od veselja poskakovati (in vriskati), veseliti se, radovati se: tot in funeribus rei publicae exsultans ac tripudians Ci., honesta saltatio, quā tripudiat animus Ambr.

tulipe [tülip] féminin, botanique tulipan; predmet tulipanske oblike

la tulipe (histoire) veseljaški, živahen vojak
Fanfan (= enfant) la Tulipe ljudski junak
tulipes sauvages, cultivées divji, gojeni tulipani

udélati (-am) | udelávati (-am)

A) perf., imperf.

1. accomodare, aggiustare; spianare, consolidare, regolare
udelati pot aggiustare il sentiero
udelati njivo spianare, regolare il campo

2. star. dilaniare; conciare:
divji prašič ga je močno udelal un cinghiale lo ha conciato proprio bene

B) udélati se (-am se) perf. refl.

1. irrobustirsi, rafforzarsi

2. aggiustarsi

ululātus -ūs, m (ululāre) tuljenje, tulež, divji vik in krik živali in ljudi, divje kričanje, divje vpitje, javk, javkanje, tarnanje, vekanje, cviljenje: Cu., Stat., Amm., Lact. idr., luporum Ap., Aug., maestos ululatus edere Plin. otožno tuliti (o psu), ululatus terni (pri čaranju) O., ululatu atria complent O., consonuisse ululatibus theatrum T. da je (za)hrumel divji krik po gledališču, victoriam conclamant atque ululatum tollunt C., ululatus nocturni L. ali acuti Cat., Bacchëi O., ululatūs ore edere V. začeti narek (naricanje), narekati, naricati (za umrlim), ululatus femineus V. ali feminarum Plin. iun., T. tarnanje, javkanje, javk.

uña ženski spol noht; krempelj; parkelj, kopito; (škorpijonova) bodica; zareza

uña de caballo (rast) lapuh
de uña divji, besen
ni el canto de la uña niti mrvice ne
descrubrir(enseñar, sacar, mostrar)la uña (fig) izdati se, pokazati svoje slabosti
sacar con la(s) uña(s) izpraskati
ser uña y carne biti neločljiv, biti v velikem medsebojnem prijateljstvu
tener a/c en la uña (fig) imeti nekaj v mezincu
uñas pl (fig) dolgi prsti
largo de uñas dolgoprsten, tatinski
comerse las uñas nohte si gristi (od jeze)
estar de uñas (con) (fig) biti s kom v sovraštvu
mirarse las uñas (fig) brez dela biti; kartati
ponerse de uñas trdovratno se upirati
quedarse soplando las uñas (fig) izgubiti, premagan biti
tener las uñas afiladas (fig) biti spreten tat
caer entre (ali: en)las uñas de uno (fig) komu v roke (kremplje) pasti
verse en las uñas del lobo (fig) biti v veliki nevarnosti

ursīnus 3 (ursus) medvedji, medvedov: Pall. idr., sanguis Col., rabies Plin., more atque ritu ursino Gell., pellis Veg., allium Plin. divji česen, sentix Isid. bot. = rhamnos čistilna krhlika; subst. ursīna -ae, f (sc. caro) medvedje meso, medvédina (medvedína): in prospectu habuimus ursinae frust[r]um, de quo cum imprudens Scintilla gustasset, paene intestina sua vomuit Petr.

vep|er [é] moški spol (-ra …)

1. (merjasec) der Keiler

2. (divji prašič) das Wildschwein

Westen, der, (-s, ohne Plural) zahod; der Wilde Westen Divji zahod; im Westen na zahodu

Wilde, der, (ein -r, -n, -n) divjak; wie ein Wilder kot divji

zafferano

A) m

1. bot. pravi žafran (Crocus sativus)
zafferano bastardo (colchico) podlesek (Colchicum autumnale)
zafferano falso (cartamo) pog. divji žafran, barvilni rumenik (Carthamus tinctorius)

2. kulin. žafran (začimba):
giallo come lo zafferano živorumen
risotto allo zafferano kulin. rižota z žafranom

B) agg. invar. žafranast, žafranove barve

zahod² [ò] moški spol (-a …) geografija der Westen
vzhod in zahod Ost und West
Divji zahod Wildwest, der Wilde Westen
od zahoda proti vzhodu westöstlich
dialog med vzhodom in zahodom der Ost-West-Dialog
konflikt med vzhodom in zahodom der Ost-West-Konflikt
na zahodu im Westen
na zahodu od westlich von, westwärts

zahòd (-óda) m

1. tramonto (del sole)

2. geogr. occidente, ovest, ponente; knjiž. occaso:
veter piha od zahoda il vento soffia da occidente

3. geogr. occidente, ovest, ponente:
živeti na zahodu dežele vivere nella parte occidentale del paese
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
film o Divjem zahodu western
Divji zahod Far West
pren. prihajati od vzhoda in zahoda, od severa in juga venire da tutte le parti del mondo

4. polit. Zahod Occidente, Paesi occidentali:
gospodarsko sodelovanje med Vzhodom in Zahodom la cooperazione economica tra i Paesi orientali e occidentali