Franja

einfallen^*

1. (in den Sinn kommen) priti na misel, domisliti se; (es fiel ihm ein domislil se je), spomniti se (spomnil se je), izmisliti si kaj (izmislil si je)

2. intransitiv Licht, Truppen: vpasti, vpadati, Truppen: vdreti

3. ein Gebäude: porušiti se, sesuti se; Wangen, Gesicht: upasti

4. Schichten: padati

5. einfallen in einen Gesang usw.: pridružiti se (čemu), pritegniti

6. (beginnen) napočiti, začeti se

einfangen^* ujeti, loviti, prestreči; eine Krankheit: nakopati si, pridelati

eingängig Elektrizität enohoden; Lied, Musik: ki si ga je lahko zapomniti

einholen

1. (einkaufen) nakupovati

2. die Ernte, Heu: spraviti (domov, na varno), pospraviti, pospravljati, das Segel: spustiti

3. (empfangen) sprejeti

4. (einfangen usw.) dohiteti, ujeti, Leistungen: doseči, einen Verlust: nadoknaditi, nadomestiti

5. Erlaubnisse, Informationen: priskrbeti si, ein Gutachten: pridobiti; einen Rat einholen posvetovati se figurativ von etwas eingeholt werden : er wurde von der Vergangenheit eingeholt preteklost je prišla za njim

einrennen^* podreti, sich etwas: zadreti si; die Tür: (nenehno) obiskovati, ein Lokal: preplavljati, preplaviti; figurativ offene Türen einrennen zaletavati se v odprta vrata; sich den Schädel einrennen zaletavati se z glavo ob zid

einspeichern shraniti, im Gedächtnis: zapomniti si; elektronische Datenverarbeitung vložiti, vlagati

eintragen^* vpisati, einen Verein, ein Warenzeichen: registrirati, in eine Liste: vnesti; donašati, prinašati, biti donosen; prislužiti si (X trug ein z X je bilo prisluženo); Technik dodajati; eingetragene Schutzmarke zaščiten znak; eingetragener Verein (zakonito) registrirano društvo

ēlabōrō -āre -āvī -ātum

1. trans. izdel(ov)ati, delati, izvršiti (izvrševati), storiti: Plin., quidquid elaborari aut effici potuerit ad istorum benevolentiam conciliandam Ci., quamquam alia diu serantur atque elaborentur T. so dolgo v delu, si poëtae dignum aliquid elaborare velint T.; occ.: non Siculae dapes … elaborabunt saporem H. ne bodo storile; pogosto pt. pf.: Silanionis opus tam elaboratum Ci., a Graecis elaborata dicendi vis atque copia Ci., nihil nisi elaboratum industriā adferre Ci. samo dobro izvršene (dovršene) stvari, non elaboratus pes H. neumetelna stopica, contentus elaborato a parentibus imperio Iust.; enalaga: Corvinus in verbis elaboratus T. uglajen; ret. včasih tudi = prisiljen, pretiran: concinnitas Ci., nihil arcessiti et elaborati Q.

2. intr. delati pri čem, truditi se, prizadevati si: Q., ad officium omnes meae vigiliae elaborarunt Ci. — Skladi: si in his disciplinis elaborasses Ci. če bi se bil pečal s … , in hoc elaborandum mihi est, ut … Ci., in his elementis parum elaboratur T. ljudje se malo ukvarjajo s … ; s finalnim stavkom: elaboravit, ut suos necessarios mihi amicos redderet Ci. prizadeval si je, da … , de industria, non ex insidiis, sed aperte ac palam elaboratur, ut verba verbis respondeant Ci., el., ne contemnenda videantur Ci.; z inf.: el. breviores commentarios facere Q.

elbow² [élbou] prehodni glagol & neprehodni glagol
odriniti, odrivati; preriniti, prerivati se; utreti, utirati si

to elbow one's way through the crowd preriniti se skozi gnečo
to elbow o.s. preriniti se

ēlīmō¹ -are -āvī -ātum (ē in līma)

1. izpiliti, opiliti: graciles ex aere catenas O., elimata scrobs Plin.

2. pren.
a) izpiliti, opiliti (opiljevati), ugladiti (uglajevati): rationes (načela) haec … non ad tenue elimatae Ci., quam (Aeneida Vergilius) nondum satis elimaverat Gell.
b) dodobra izobraziti (izobraževati): neque ullis … certationibus … elimati sunt Gell., elimare animum Aug. Od tod subst. pt. pf. ēlīmātī -ōrum, m izobraženci: Gell.; v komp. elimatiores: Sever. ap. Aug.

3. pren.
a) umetelno izsnovati, izdelati, izmisliti si: (σχόλιον) aliquod ad aliquem Attic. in Ci. ep. ad Attic., cum aliquid commodius elimaverint Q., disputatio elimatissima Aug. Adv. komp. pt. pf. ēlīmātius natančneje: Ambr.
b) oslabiti: elimatis viribus Cael.

embaucher [ɑ̃boše] verbe transitif naje(ma)ti (delavce); familier pridružiti si (quelqu'un koga)

s'embaucher vpisati se, prijaviti se za delo
embaucher des maçons najeti zidarje

ēmercor -ārī -ātus sum kupiti si, podkupiti (podkupovati), izposlovati: principis aditum emercatus T. pristop k vladarju, hostes emercari T., ingentibus donis adulterium et mox, ut omitteret maritum, emercatur T. V pass. pomenu: emercabantur, emercati Amm.

ēmereō -ēre -meruī -meritum in med.: ēmereor -ērī -ītus sum

1. zaslužiti, zasluge si pridobi(va)ti: quid ego emerui mali? Pl., emerui … honores Pr., Ennius emeruit … contiguus poni … tibi O. Enij je zaslužil, da se njegov kip postavi poleg tvojega; emerere aliquem zasluge si pridobiti za koga: emeruit virum O., admoniti este aequantem superos emeruisse virum O., plures emeruisse viros Tib.; kot subst. pt. pf.: emeritis referenda est gratia O. zaslužnim možem.

2. doslužiti: nemini spes emerendi stipendia adempta L., homines emeritis stipendiis S.; pogosto pt. pf. ēmeritus 3
a) act. ki je doslužil, doslužen: emeritus miles T., enako tudi samo emeritus kot subst. masc. dosluženi vojak: Lucan., T., Suet; pren.: emeritum aratrum, emeriti equi O.
b) pass. odslužen: emerita stipendia Ci., S., L., Iust., emeritus tempus Ci., emeriti anni O., emerita militia Suet.; subst. ēmeritum -ī, n plačilo dosluženim vojakom: Icti.

ēminīscor -scī -mentus sum izmisliti (izmišljati) si: Varr., Corn., Ap., plura bona N.

emō -ere -ēmī -emptum (indoev. kor. em vzeti, jemati; prim. umbr. emantur = lat. emantur, umbr. emps = lat. emptus; prvotni pomen „vzeti“, „jemati“ je ohranjen v lat. zloženkah cōmere, dēmere, prōmere, sūmere, immo in v interj. em [= eme] vzemi; prim.: emere, quod nunc est mercari, antiqui accipiebant pro sumere P. F.)

1. kupiti (kupovati); intr.: emendi et vendendi mercatura Ci., ii, qui emerant C. kupci, neque emundi aut mutandi copia erat S. ni bilo mogoče kupiti; trans.: Varr., O. idr., emere frumentum Ci., C., cum aedīs meas emeret et venderet Ci., emere mancipium, servos, venenum Ci., cum fundum emisset in diem N., aedes emere Iuv. Od kod?: puellam ab eo, aliquem de praeda Pl., mulierem ab sectoribus, aedīs a Sergio, de Papinio turibulum Ci., Tusculanum emisse de libertino homine Ci.; cena, kupčija, denar z abl.: duodeviginti minis emere Pl., agrum suā pecuniā emere T., hoc emisti grandi pecuniā Ci. za drag denar, hoc emerat HS nongentis milibus Ci., magno, parvo emere Ci. drago, poceni, emere compensatione mercium Iust.; ob nedoločeni ceni tudi z gen.: quanti agrum emerat Ter., Ci. po čem, eam domum non minoris, quam emit, redimet Ci. za nič boljšo ceno, pluris emere Ci. dražje; s praep.: per assem et libram emere Suet. = posinoviti; z adv.: male emere Ci. drago, care H., carius Ci., honorem bene vitā V. za ceno; prim. še: Turno tempus erit, magno cum optaverit emptum intactum Pallanta; subst. pt. pf. empta -ae, f sužnja: Pr.; occ. v zakup (najem) vzeti: qui decumas multo pluris voluerit emere Ci.

2. pren. kupiti si, podkupiti, plačati: emere aliquem beneficiis Pl., spem pretio Ter., fidem, iusiurandum emere Ci., emptos plausus excitare Ci. kupljeno ali plačano pohvalo, ploskanje, emptos iudices habere Ci. podkupljene, Oppianicum iudici ad emendas sententias dedisse pecuniam Ci., percussorem in eum emere Cu. morilca najeti, animos militum T., Suet., dilationem belli Iust., z abl.: Sil., pecuniā emptus Ci. podkupljen, nocet empta dolore voluptas H., pulmenta laboribus empta H., duo consules empti pactione provinciarum Ci., teque sibi generum Tethys emat omnibus undis V., dote emi O. dati se podkupiti, immortalitatem morte emere Q.

Opomba: Star. cj. pf. emissim in empsim: Pl.

empiéter [ɑ̃pjete] verbe intransitif posegati (v tuje pravice); protipravno si (pri)lastiti tuje imetje; kratiti (sur quelque chose kaj)

empiéter sur les droits de quelqu'un posegati v, lastiti si pravice kake osebe
empiéter sur le terrain de quelqu'un priorati si tujo zemljo
empiéter sur la liberté de quelqu'un kratiti komu svobodo
la mer empiète sur la côte morje si prisvaja obalo

empresser, s' [ɑ̃prɛse] pohiteti; z vnemo si prizadevati

empresser auprès, autour de quelqu'un vneto, uslužno si prizadevati, skakati okoli koga

emprunter [ɑ̃prœ̃te] verbe transitif izposoditi si (à od), odvzeti posojilo; figuré prevzeti (de, à od); posnemati, kreniti po, uporabiti (une route cesto)

il a emprunté de l'argent à son cousin izposodil si je denar od bratranca

emulous [émjuləs] pridevnik (emulously prislov) (of)
tekmujoč, prizadevajoč si, prizadeven, ambiciozen; hrepeneč, koprneč; ljubosumen, zavisten

encourir* [ɑ̃kurir] verbe transitif nakopati si, naprtiti si; izpostavljati se (quelque chose čemu)

encourir un blâme, une amende nakopati si grajo, globo
encourir une responsabilité naprtiti si odgovornost
l'accusé encourt la peine de mort obtožencu preti smrtna kazen