Franja

retraverser [rətravɛrse] verbe transitif zopet iti čez, zopet prekoračiti

retread^* [ri:tréd]

1. prehodni glagol
zopet stopati (hoditi, korakati) po; iti po isti poti

2. samostalnik
ameriško & avstralsko bojevnik v obeh svetovnih vojnah

retrocede¹ [retrəsí:d] neprehodni glagol
(tudi medicina) nazaj iti; na znotraj udariti (izpuščaj)

retroceder umakniti se, nazaj stopiti ali iti; odstopiti

retro-eō -īre (retrō in īre) nazaj iti, vzvratno iti: quamvis enim illi ad superiora nisus sit, tamen deficiente materia retroiens (v novejših izdajah pisano narazen retro iens) ipse descendit Sen. ph., quoniam tum primum incipiant detrahi numeri stellaeque retroire Plin., progreditur deinde eiusdem radii violentia et retroire cogit vapore percussas Plin.

retrograde [rétrougreid]

1. pridevnik (retrogradely prislov)
nazaj idoč, nazadujoč, umikajoč se, retrograden
figurativno nazadnjaški, sovražen napredku; propadajoč, hirajoč, degeneriran
astronomija ki se na videz giblje v obratni smeri (od vzhoda proti zahodu)

retrograde motion of a planet retrogradno gibanje planeta

2. prislov
nazaj

to go retrograde nazaj iti, se premikati

3. samostalnik
(redko) degenerirana oseba, degeneriranec; sovražnik napredka, nazadnjak, človek zaostalih, preživelih nazorov; retrograd; nazadnjaška tendenca

4. neprehodni glagol
iti (gibati se) nazaj, umikati se
figurativno nazadovati, propadati, upadati, slabeti, degenerirati
astronomija na videz se gibati nazaj, v obratni smeri (od vzhoda proti zahodu)
prehodni glagol
(redko) obrniti

retrō-gradior -gradī -gressus sum (retrō in gradī) nazaj (vzvratno) hoditi, nazaj (vzvratno) iti: ab his retrogradiuntur ad solem Plin., labrum ei superius praegrande; ob id retrograditur in pascendo Plin., verecunde retrogradiens et pectus ostentans Amm., ne retrogradiens resumeret vires Amm., ipse etiam Iuppiter paululum retrogressus sub immensi nitoris lumine caligavit M., tunc enim, cum retrograditur, ultra anni circulum tardior collustrat orbem M., sed cursus diversitatem altitudinisque, causas consistendi retrogradiendique atque incedendi omnibus supra dictis importat radius Solis affulgens M.

retrogress [retrougrés] neprehodni glagol
iti (gibati se) nazaj; poslabšati se, iti na slabše, zaostajati; degenerirati, izroditi se

re-vertor, (stlat.) revortor -vertī (-vortī), pf. act. revertī (revortī), redko in neklas. reversus sum, pt. pf. reversus (re in vertere)

1. vrniti (vračati) se, povrniti (povračati) se, obrniti (obračati) se, priti (prihajati) nazaj: L. idr., tridui viam progressi rursus reverterunt C.; smer v acc.: Tiberim H., domum Ci., Ter., Laodiceam Ci., Lemnum N.; s praep.: in patriam Ci., ad Antiochum Ci., ad obsidendos oppidanos C., sub antra O.; izhodišče v abl.: Herodotus Romā revertitur Ci.; s praep.: Iust., Sen. rh. idr., ex itinere Ci., victor ex Asia revertitur (kot zmagovalec) N., ab exsilio T., Suet., a ponte Fabricio H.; metaf.: O., Lucr. idr., nescit vox missa reverti H., in gratiam reverti cum aliquo L., Sen. ph. zopet se spraviti s kom, zopet se pobotati s kom, zopet se sprijateljiti s kom, ad sanitatem reverti C. spametovati se, dignitas in patriam revertit Ci., revertitur ad commodum Ci. tiče se koristi, zadeva korist, poena (ira T.) revertitur in aliquem O. zadene, malum in civitatem revorterat S. se je bilo zopet naleglo na državo, se je zopet naselilo v državi, ad aliquem ali adversus aliquem reverti Icti. iskati pri kom odškodnino, scribam tibi tres libros, ad quos revertare, si quā in re quaeres Varr. obrniti se na …

2. occ. v govoru pr(e)iti, (po)vrniti se, iti nazaj k čemu: rursus igitur eodem revertamur Ci., sed illuc revertor N., ut ad me revertar Ci., ad sociorum tabulas et … ad amicum tuum Ci.

Opomba: Pred obdobjem Avgusta pf. reverti; vendar: diebus triginta in Asiam reversus est N.; prim.: retractus, non reversus videtur Ci., reversus ille iudicavit C. Star. inf. pr. revertier: Ph.; v pr. obl. je act. kritično zanesljiv le: Lucr. (5, 1151), Pomp. (Comoediae 81) in Aug. (Sermones 194, 5).

riattraversare v. tr. (pres. riattravērso) ponovno prečkati, iti čez

rigēscō -ere -guī (incoh. k rigēre) (o)krepeneti, skrepene(va)ti, otrde(va)ti, otrpniti (otrpevati), okore(va)ti, (o)dreveneti, premreti (premirati), posta(ja)ti trd (okorel, odrevenel, premrl, negiben, tog), strdíti (stŕjati, strjeváti) se (od mraza idr.), (z)ledeneti, zmrzniti (zmrzovati, zmrzavati): Sen. ph. idr., vestes rigescunt V., aquae rigescunt in grandines Plin., rigescunt electra O., rigescere sensit ubera O. da dreveni; šalj.: (sc. Naïdes) laetae videre rigescere puppim O. otrdeti v kamen, okamneti, si Parthi vos nihil calfaciunt, nos hic frigore rigescimus Caelius ap. Ci. ep. mi tukaj čisto zamrzujemo; metaf. kvišku štrleti (o laseh) = ježiti se, ščetiniti se, sršiti se, pokonci iti (vsta(ja)ti): metu capillos riguīsse O.; pren.: saecula rigescent Cl. se bodo okrepila, bodo postala bolj možata.

rilevare

A) v. tr. (pres. rilēvo)

1. posneti, razbrati, zvedeti (tudi pren.):
rilevare una notizia dal giornale iz časopisa zvedeti za novico

2. poudariti, poudarjati; pripomniti, pripominjati

3. posneti (podatke); izmeriti

4. aero, navt. določiti, določati položaj; posneti (topografsko)

5. prevzeti:
rilevare merce prevzeti robo
rilevare il pacchetto azionario di una società odkupiti delnice neke družbe

6. zamenjati; ekst. iti po:
rilevare la guardia voj. zamenjati stražo
rilevare qcn. alla stazione iti po koga na postajo

B) v. intr. dvigovati se; odstopiti, odstopati

C) ➞ rilevarsi v. rifl. (pres. mi rilēvo) dvigniti, dvigovati se; opomoči se (od česa) (tudi pren.)

ripassare

A) v. tr. (pres. ripasso)

1. iti spet po, čez

2.
ripassare un avvenimento obnoviti, obnavljati v spominu dogodek
ripassare la biancheria col ferro na hitro polikati perilo
ripassare la lezione ponoviti lekcijo, gradivo
ripassare un libro na hitro preleteti knjigo
ripassare un quadro dodelati sliko

3. šalj. spet ošteti, okregati; spet premlatiti

B) v. intr. vrniti, vračati se; ponovno se oglasiti, oglašati

riuscire^* v. intr. (pres. riēsco)

1. spet iti, hoditi ven

2. voditi, peljati (v); pren. meriti

3. uspeti, uspevati; zaključiti se; biti, pokazati se, izkazati se:
riuscire bene, male dobro, slabo uspeti
riuscire utile, dannoso izkazati se koristnega, škodljivega

4. uspevati; biti sposoben; biti nadarjen (za) (tudi absol.):
riuscire a fare qcs. uspeti kaj narediti
riuscire nella carriera uspeti v karieri

rivalicare v. tr. (pres. rivalico) ponovno iti čez, preplezati

rodear obkrožiti, obiti, obdati, oviti; dreviti, poditi (konja); po ovinku iti, ovinke delati

rodear con (ali de) murallas obdati z obzidjem

roost² [ru:st] neprehodni glagol & prehodni glagol
(o perutnini) sedeti ali spati na gredi, sedé spati
pogovorno, figurativno (o osebah) leči (k počitku), spati, iti spat, prespati noč, prenočiti; nuditi, dati komu prenočišče, spraviti koga pod streho

round⁵ [ráund] prehodni glagol & neprehodni glagol
zaokrožiti (se), zaobliti (se); postati okrogel (poln, debel); obkrožiti, obkoliti; obpluti; obiti (oviro), obhoditi, iti (na)okrog, okoli; zaviti okoli (vogala); zvoziti (ovinek); obrniti (obraz) (towards proti)
obrniti se, ozreti se

to round one's eyes debelo gledati
to round on one's heels zavrteti se na petah

rub-a-dub [rʌ́bədʌb]

1. samostalnik
rompompom, bobnanje

2. neprehodni glagol
iti z bobnanjem (through skozi, po)

rub off prehodni glagol & neprehodni glagol
otreti, sfrotirati; izbrisati; znebiti se (plahosti); iti v prodajo
ameriško, pogovorno pobrati jo

the book has rubbed off in great style knjiga je šla zelo dobro v prodajo