Franja

repass [ri:pá:s] neprehodni glagol & prehodni glagol
zopet iti čez (mimo, skozi); zopet priti, vrniti se; zopet prekoračiti; znova izglasovati (zakon)

to pass and repass hoditi, tekati sem in tja

repasser [rəpase] verbe intransitif zopet mimo iti, priti, peljati, jezditi, leteti; figuré zopet se oglasiti (pri kom); zopet preiti (à quelque chose k čemu); verbe transitif zopet prekoračiti, prepeljati (z brodom, s čolnom); še enkrat, zopet podati; nabrusiti (klino); (z)likati; figuré poklicati si nazaj v spomin; še enkrat prebrati, pregledati; ponoviti (lekcijo); še enkrat delati, opravljati (izpit); populaire pretepsti

se repasser likati se
fer à repasser likalnik
repasser du linge, un tissu, une étoffe likati perilo, tkanino, blago
repasser la lime sur quelque chose (figuré) opiliti, izpiliti kaj
repasser une leçon, un rôle ponoviti lekcijo, vlogo
repasser par les mains de quelqu'un priti zopet komu v roke
repasser des ciseaux, des couteaux (na)brusiti škarje, nože
repasser un pli à plat (gladko) zlikati gubo
certains tissus ne se repassent pas nekatere tkanine se ne likajo

repedō -āre -āvī (re in pēs) nazaj iti, nazaj hoditi, umakniti (umikati) se, vrniti (vračati) se: perturbatus enim totus repedabat (po novejših izdajah trepidabat) et unus quisque suum pro re [cognatum] maestus humabat Lucr., sanctum ego a Metello Roma [rem] repedabam munere Luc. ap. Non., rediisse ac repedasse, ut Romam vitet, gladiatoribus Luc. ap. Non., repedare recedere. Pacuvius: „Paulum repeda, gnate, a vestibulo gradum“ Fest., iter ad Prasiacam Iul. Val., nihil amplius ausa repedavit ad sua Amm., nullo terga vertente evadere festinabant et velut repedantes sub modulis sensim extra vallum protrusi Amm., omnibus ferro incendioque consumptis ad signa repedavit ocius miles Amm., nostrorum metu peditum repedare compulsi Amm., his cognitis Valentinianus … repedare ad Illyricum festinabat Amm., repedando enim congregatusque in cuneos sensim progrediens Gothorum optimatem Farnobium cum vastatoriis globis vagantem licentius occupavit Amm. idr.; z notranjim obj.: pausillum repeda, gnate, a vestibulo gradum Pac. ap. Fest.

ressortir*¹ [resɔrtir] verbe intransitif iti ali priti zopet ven; izhajati; jasno se pokazati, odražati se, priti do veljave

ressortir de chez soi zopet oditi z doma, iz hiše
la balle est ressortie par le cou krogla je prebila vrat
la figure ne ressort pas assez sur cette médaille figura ne pride dovolj do veljave na tej medalji
il ressort de là que ... iz tega sledi, izhaja, rezultira, da ...
faire ressortir poudariti, naglasiti, podčrtati (les défauts d'une personne slabosti, hibe kake osebe); verbe transitif zopet potegniti ven, izvleči
il a ressorti sa voiture du garage zopet je izvlekel, izpeljal avto iz garaže

retarder [rətarde] verbe transitif odlašati, odložiti; zavlačevati, zadrževati; zaustavljati, ovirati; pomakniti nazaj (uro); verbe intransitif zaostajati, prepočasi iti (ura); zaostati (sur za); zakasniti se, familier priti prepozno, zamuditi (de 10 minutes za 10 minut); ne vedeti za najnovejše novice

se retarder zakasniti se
on a retardé la date des examens datum izpitov so preložili na kasneje
deux mots seulement, je ne veux pas vous retarder samo dve besedi, nočem vas zadrževati
cet incident m'a retardé ta pripetljaj me je zadržal, zamudil
retarder sa montre pomakniti svojo uro nazaj
ma montre retarde de 3 minutes, (familier) je retarde de 3 minules moja ura zaostaja tri minute
retarder sur sontemps zaostajati za svojim časom

retire¹ [ritáiə] prehodni glagol
vojska umakniti nazaj; odkupiti, izplačati (menico); upokojiti (an officer častnika)
umakniti iz prometa (plačilno sredstvo)
neprehodni glagol
vojska umakniti se, izvesti umik; odstopiti, oddaljiti se, oditi; iti k počitku, iti spat; zapustiti službo, iti v pokoj, upokojiti se

retiring pension pokojnina
to retire early iti (hoditi) zgodaj spat
to retire s.o. from the active list izbrisati koga iz seznama aktivnih častnikov
to retire from the world umakniti se iz svetnega življenja v zasebno življenje
to retire a bill trgovina odkupiti, plačati menico
to retire into one's shell postati molčeč
to retire on a pension pustiti se upokojiti
to retire oneself umakniti se
the army retired (before the enemy) in good order vojska se je (pred sovražnikom) umaknila v lepem redu

retrace [ritréis] prehodni glagol
voditi nazaj (to k)
slediti nazaj, iti po istih sledeh nazaj; ponavljati, ponovno preiti (kaj) v mislih

to retrace events in one's memories v duhu obujati pretekle dogodke, spomine
to retrace s.th. in one's memory rekonstruirati kaj v svojem spominu
to retrace one's steps (way) vračati se po isti poti; figurativno preklicati svoje ukrepe

re-trānseō -īre (re in trānsīre) zopet (znova) preiti (prehajati), iti čez: Aug.

retraverser [rətravɛrse] verbe transitif zopet iti čez, zopet prekoračiti

retread^* [ri:tréd]

1. prehodni glagol
zopet stopati (hoditi, korakati) po; iti po isti poti

2. samostalnik
ameriško & avstralsko bojevnik v obeh svetovnih vojnah

retrocede¹ [retrəsí:d] neprehodni glagol
(tudi medicina) nazaj iti; na znotraj udariti (izpuščaj)

retroceder umakniti se, nazaj stopiti ali iti; odstopiti

retro-eō -īre (retrō in īre) nazaj iti, vzvratno iti: quamvis enim illi ad superiora nisus sit, tamen deficiente materia retroiens (v novejših izdajah pisano narazen retro iens) ipse descendit Sen. ph., quoniam tum primum incipiant detrahi numeri stellaeque retroire Plin., progreditur deinde eiusdem radii violentia et retroire cogit vapore percussas Plin.

retrograde [rétrougreid]

1. pridevnik (retrogradely prislov)
nazaj idoč, nazadujoč, umikajoč se, retrograden
figurativno nazadnjaški, sovražen napredku; propadajoč, hirajoč, degeneriran
astronomija ki se na videz giblje v obratni smeri (od vzhoda proti zahodu)

retrograde motion of a planet retrogradno gibanje planeta

2. prislov
nazaj

to go retrograde nazaj iti, se premikati

3. samostalnik
(redko) degenerirana oseba, degeneriranec; sovražnik napredka, nazadnjak, človek zaostalih, preživelih nazorov; retrograd; nazadnjaška tendenca

4. neprehodni glagol
iti (gibati se) nazaj, umikati se
figurativno nazadovati, propadati, upadati, slabeti, degenerirati
astronomija na videz se gibati nazaj, v obratni smeri (od vzhoda proti zahodu)
prehodni glagol
(redko) obrniti

retrō-gradior -gradī -gressus sum (retrō in gradī) nazaj (vzvratno) hoditi, nazaj (vzvratno) iti: ab his retrogradiuntur ad solem Plin., labrum ei superius praegrande; ob id retrograditur in pascendo Plin., verecunde retrogradiens et pectus ostentans Amm., ne retrogradiens resumeret vires Amm., ipse etiam Iuppiter paululum retrogressus sub immensi nitoris lumine caligavit M., tunc enim, cum retrograditur, ultra anni circulum tardior collustrat orbem M., sed cursus diversitatem altitudinisque, causas consistendi retrogradiendique atque incedendi omnibus supra dictis importat radius Solis affulgens M.

retrogress [retrougrés] neprehodni glagol
iti (gibati se) nazaj; poslabšati se, iti na slabše, zaostajati; degenerirati, izroditi se

re-vertor, (stlat.) revortor -vertī (-vortī), pf. act. revertī (revortī), redko in neklas. reversus sum, pt. pf. reversus (re in vertere)

1. vrniti (vračati) se, povrniti (povračati) se, obrniti (obračati) se, priti (prihajati) nazaj: L. idr., tridui viam progressi rursus reverterunt C.; smer v acc.: Tiberim H., domum Ci., Ter., Laodiceam Ci., Lemnum N.; s praep.: in patriam Ci., ad Antiochum Ci., ad obsidendos oppidanos C., sub antra O.; izhodišče v abl.: Herodotus Romā revertitur Ci.; s praep.: Iust., Sen. rh. idr., ex itinere Ci., victor ex Asia revertitur (kot zmagovalec) N., ab exsilio T., Suet., a ponte Fabricio H.; metaf.: O., Lucr. idr., nescit vox missa reverti H., in gratiam reverti cum aliquo L., Sen. ph. zopet se spraviti s kom, zopet se pobotati s kom, zopet se sprijateljiti s kom, ad sanitatem reverti C. spametovati se, dignitas in patriam revertit Ci., revertitur ad commodum Ci. tiče se koristi, zadeva korist, poena (ira T.) revertitur in aliquem O. zadene, malum in civitatem revorterat S. se je bilo zopet naleglo na državo, se je zopet naselilo v državi, ad aliquem ali adversus aliquem reverti Icti. iskati pri kom odškodnino, scribam tibi tres libros, ad quos revertare, si quā in re quaeres Varr. obrniti se na …

2. occ. v govoru pr(e)iti, (po)vrniti se, iti nazaj k čemu: rursus igitur eodem revertamur Ci., sed illuc revertor N., ut ad me revertar Ci., ad sociorum tabulas et … ad amicum tuum Ci.

Opomba: Pred obdobjem Avgusta pf. reverti; vendar: diebus triginta in Asiam reversus est N.; prim.: retractus, non reversus videtur Ci., reversus ille iudicavit C. Star. inf. pr. revertier: Ph.; v pr. obl. je act. kritično zanesljiv le: Lucr. (5, 1151), Pomp. (Comoediae 81) in Aug. (Sermones 194, 5).

riattraversare v. tr. (pres. riattravērso) ponovno prečkati, iti čez

rigēscō -ere -guī (incoh. k rigēre) (o)krepeneti, skrepene(va)ti, otrde(va)ti, otrpniti (otrpevati), okore(va)ti, (o)dreveneti, premreti (premirati), posta(ja)ti trd (okorel, odrevenel, premrl, negiben, tog), strdíti (stŕjati, strjeváti) se (od mraza idr.), (z)ledeneti, zmrzniti (zmrzovati, zmrzavati): Sen. ph. idr., vestes rigescunt V., aquae rigescunt in grandines Plin., rigescunt electra O., rigescere sensit ubera O. da dreveni; šalj.: (sc. Naïdes) laetae videre rigescere puppim O. otrdeti v kamen, okamneti, si Parthi vos nihil calfaciunt, nos hic frigore rigescimus Caelius ap. Ci. ep. mi tukaj čisto zamrzujemo; metaf. kvišku štrleti (o laseh) = ježiti se, ščetiniti se, sršiti se, pokonci iti (vsta(ja)ti): metu capillos riguīsse O.; pren.: saecula rigescent Cl. se bodo okrepila, bodo postala bolj možata.

rilevare

A) v. tr. (pres. rilēvo)

1. posneti, razbrati, zvedeti (tudi pren.):
rilevare una notizia dal giornale iz časopisa zvedeti za novico

2. poudariti, poudarjati; pripomniti, pripominjati

3. posneti (podatke); izmeriti

4. aero, navt. določiti, določati položaj; posneti (topografsko)

5. prevzeti:
rilevare merce prevzeti robo
rilevare il pacchetto azionario di una società odkupiti delnice neke družbe

6. zamenjati; ekst. iti po:
rilevare la guardia voj. zamenjati stražo
rilevare qcn. alla stazione iti po koga na postajo

B) v. intr. dvigovati se; odstopiti, odstopati

C) ➞ rilevarsi v. rifl. (pres. mi rilēvo) dvigniti, dvigovati se; opomoči se (od česa) (tudi pren.)