Franja

substancial bistven, izdaten

parte substancial glavni del

substantial [səbstǽnšl]

1. pridevnik (substantially prislov)
snoven, materialen, stvaren, telesen; trden, čvrst, močan, trpežen, trajen; bistven; znaten, precejšen, tehten, važen; redilen, izdaten (hrana); premožen; zanesljiv, odločilen
filozofija snoven, realen, bistven

a substantial argument tehten argument
a substantial farmer premožen kmetovalec
a substantial meal obilen jedilni obrok
substantial profits veliki, mastni dobički
a substantial victory odločilna zmaga
a man of substantial built mož krepke postave
to make substantial progress znatno napredovati

2. samostalnik
nekaj materialnega, resničnega, stvarnega, trdnega, bistvenega, pomembnega

the substantials of meal glavna jed (del) obeda

subsuelo moški spol podzemljišče, notranjost zemlje

riqueza del subsuelo zemeljski zakladi

Succusānus pagus Sukuzánski okraj, del Rima pod Karinami (Carīnae): Varr.

sud m jug (tudi ekst.):
gente del sud južnjaki
profondo sud evfemistično nerazviti jug

sud (zlasti ameriška španščina) moški spol= sur jug

América del Sud južna Amerika

Suēbi -ōrum, m Svébi, veliko germansko pleme, ki je sprva naseljevalo obale Baltskega morja, od tod pa se je razširilo oz. je bilo potisnjeno proti jugozahodu do Rena: C., T., Lucan.; sg.

1. Suēbus -ī, m Svéb: Cl.

2. Suēba -ae, f Svébka, Svébinja: C. Od tod
a) adj. α) Suēbus (dvozložno, pri pesnikih tudi trizložno Sŭēbus) 3 svébski: sanguis Pr., crinis Sil. po svebsko nošeni (urejeni). β) Suēbicus 3 svébski (Svébski): mare T.
b) subst. Suēbia -ae, f Svébija, Svébsko, dežela Svébov: T.

Opomba: Starodavniki so poznali le obl. Suēbī; obl. Suēvī najdemo le v rokopisih Cezarjevih del. Ime Suebi je ohranjeno v današnjem Schwaben.

suela ženski spol podplat (čevlja), usnje za podplate

poner media suela podplatiti
no llegarle a uno a la suela del zapato ne se moči meriti s kom
suelas de goma gumasti podplati
de tres (ali cuatro, siete) suelas močan, trpežen
un pícaro de siete suelas velik lopov

suelo moški spol tla, pod; zemlja, ozemlje; cestni tlak; usedlina

suelo alto podstrešje
(suelo) entarimado parketna tla
suelo (de) mosaico mozaična tla
suelo natal, suelo patrio domovina
en el suelo na tleh
arrastrarse por el suelo, echarse por los suelos klečeplazno ravnati
besar el suelo (fig) na obraz pasti
dar consigo en el suelo na tla pasti
echar al suelo na tla vreči
estar por los suelos (fig) v blatu ležati
faltarle a uno el suelo (fig) spotakniti se, napačno stopiti
irse por el suelo (fig) propasti, razbiti se, spodleteti
medir el suelo (fig) zlekniti se na tla, po dolgem pasti
poner por los suelos (a) hudo obrekovati, koga po blatu vleči
recoger del suelo (zopet) pobrati (s tal)
venir(se) al suelo na tla pasti, zrušiti se; fig ponesrečiti se, spodleteti

sueño moški spol spanje; spanec, zaspanost; sanje, sanjarjenje

sueño eterno večno spanje, smrt
sueño pesado težko spanje
enfermedad del sueño spalna bolezen
una noche sin sueño noč brez spanja
sueño de una noche de verano sen kresne noči
como un sueño kot sanje
caerse de sueño (fig) zelo zaspan biti, cepati od zaspanosti
coger (ali conciliar) el sueño zaspati
descabezar (ali echar) un sueño (fig) podremati
despertar del sueño zbuditi se iz spanja
dormí en un sueño toda la noche vso noč je prespal
tener sueño zaspan biti
¡ni por sueño! niti v sanjah ne!
sueños sanje, sanjarjenje
en sueños v spanju
entre sueños v polspanju
estar en siete sueños biti v globokem spanju
sueños son vientos (fig) sanje so kot pena

suflêrski de(l) apuntador

suflerska školjka (gled) concha f del apuntador; tornavoz m

sugo m (pl. -ghi)

1. sok

2. absol. kulin. omaka

3. pren. bistvo, jedro; ekst. užitek, zadovoljstvo:
il sugo del discorso bistvo razgovora
senza sugo plehek, neslan
storia senza sugo neslana zgodba
a stare con lui ci trovo poco sugo v njegovi družbi se dolgočasim

súh (-a -o)

A) adj.

1. secco, asciutto, arido:
suha zemlja terra secca
suh kruh pane secco
pren. biti suh kot poper essere secco, arido (terra)

2. secco, rinsecchito, scheletrito:
suhe roke braccia rinsecchite

3. (iz katerega je bila odstranjena vlaga zaradi konzerviranja) secco:
suhe gobe funghi secchi
suho sadje frutta secca

4. pren. (pri katerem se ne uporablja tekočina) a secco:
suhi proizvodni postopki procedimenti di produzione a secco
suho britje rasatura a secco

5. (ki ima na telesu malo tolšče, mesa) secco, segaligno, scarno, allampanato; magro:
suh kot kost, kot prekla magro come un osso, uno stecco, una pertica

6. pren. freddo, insensibile, impassibile, secco:
kaj reči s suhim glasom dire qcs. con voce impassibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kozarec je že suh il bicchiere è già vuoto
pren. to je suha resnica è la verità nuda e cruda
zagledati suho zemljo intravvedere, scorgere la terraferma
pren. to je bilo sedem suhih let sono stati sette anni magri
teh besed ne morem vzeti za suho zlato non posso prendere queste parole come oro colato
ta človek je vreden suhega zlata è un fior di galantuomo
pren. imeti suho grlo avere sete
pren. biti suh kot poper essere al verde
kem. suha destilacija distillazione secca
suha hrana cibo conservato
um. suha igla punta secca
geogr. suha jama grotta asciutta
pl. zool. suhe južine opilioni (sing. -e) (Opiliones)
pren. suha južina spilungone
gastr. suha klobasa salsiccia secca, salsicciotto
kozm. suha koža pelle secca
fiz. suha para vapore secco
obrt., etn. suha roba oggetti di legno (tipici della zona di Ribnica)
gastr. suha salama salamino
mont. suha separacija separazione (del minerale) a secco
suha veja brocco, sterpo, ramo secco (tudi ekst.)
suha vejica fuscello, stecco
elektr. suhi člen elettrolito colloidale
navt. suhi dok bacino di carenaggio
teh. suhi led ghiaccio secco
alp. suhi plaz valanga di neve farinosa
šport. suhi trening allenamento in palestra
grad. suhi zid muro a secco
agr. suho vino vino secco

B) súhi (-a -o) m, f, n
suhi in debeli i magri e i grassi
likati na suho stirare a secco
biti na toplem in suhem essere al caldo e riparati
pog. konec meseca sem vedno na suhem verso la fine del mese sono sempre al verde
hraniti seme na suhem conservare il seme al secco
priti domov v suhem arrivare a casa col tempo sereno

súkati (-am)

A) imperf.

1. tekst. torcere; ekst. attorcigliare:
sukati volno torcere la lana
sukati brke attorcigliare i baffi

2. torcere, girare, voltare:
sukati telo torcere il busto
sukati raženj girare lo spiedo

3. maneggiare; brandire:
sukati meč brandire la spada, duellare (con la spada)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. znati sukati jezik avere la parlantina sciolta
pren. hitro sukati pete andare, camminare spedito, ballare veloce
pren. znati sukati moške saper abbindolare, incantare gli uomini
sukati oči v strop guardare il soffitto

B) súkati se (-am se) imperf. refl.

1. girare, andare qua e là:
sukati se po sobi girare per la stanza

2. destreggiarsi, essere a proprio agio:
zna se sukati v visoki družbi sa destreggiarsi egregiamente nella società bene

3. pren. aggirarsi:
histrost se je sukala okrog 100 km na uro la velocità si aggirava sui 100 chilometri orari

4. sukati se okoli koga, česa vertere, riguardare:
pogovor se je sukal okoli zadnjih dogodkov la conversazione vertè attorno agli ultimi avvenimenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
stvari, zadeve se sukajo dobro, slabo le cose, le faccende procedono bene, male
misli, da se ves svet suka okoli njega crede di essere al centro del mondo

súlec (-lca) m

1. zool. salmone (Salmo salar);
donavski sulec salmone del Danubio, huco (Salvelinus huco)

2. pren. (prebrisan človek) furbacchione, volpone, dritto

suo agg.

1. njegov, njen; svoj:
ho preso per sbaglio la sua giacca pomotoma sem vzel njegov suknjič
mi ha prestato i suoi libri posodil mi je svoje knjige

2. pog. njegov, njen, svoj; ki mu (ji) je običajen:
dopo i pasti si deve fumare la sua sigaretta po obroku mora pokaditi svojo cigareto

3. svoj, primeren, pravi; odgovarjajoč, ustrezen:
ogni cosa va fatta a suo tempo vse je treba storiti o svojem času
una scatola con il suo coperchio škatla z odgovarjajočim pokrovom

4. njegov, njen; vaš (v slavnostnih in vljudnostnih izrazih, v zaključku pisem):
Sua Maestà Njegovo veličanstvo
Sua Santità Njegova svetost
sua devotissima Maria vaša vdana Marija

5. absol. (v vrsti eliptičnih izrazov, zlasti v pogovornem jeziku):
i suoi njegovi, njeni (starši, sorodniki, prijatelji, pristaši)
abitare, stare sul suo stanovati, biti na svojem
avere le sue dobiti svoje (batine)
dilapidare tutto il suo zapraviti vse svoje premoženje
dire la sua povedati svoje mnenje
farne una delle sue pren. skuhati kaj
pagare del suo plačati s svojim denarjem; pren. biti sam na izgubi
passare le sue marsikaj doživeti (grenkega, neprijetnega)
rispondo alla sua del 10 ottobre admin. odgovarjam na Vaše pismo z dne 10. oktobra
stare dalla sua biti na njegovi (njeni) strani
stare sulla sua biti ohol, neprijazen

suōno m

1. glas, zvok:
suono alto, basso visok, nizek zvok
suono chiaro, cupo jasen, zamolkel zvok
il suono del campanello, del martello glas zvonca, zvok kladiva
muro del suono zvočni zid
tecnico del suono film zvočni tehnik

2. glasba zvok (glasbila):
il suono del flauto, dell'organo zvok flavte, orgel

3. jezik glas

4. smisel, prizvok, ton

5.
al suono di, a suon di ob zvoku:
marciavano al suono della tromba korakali so ob zvoku trobente
fu accolto a suon di fischi sprejeli so ga z žvižganjem

superficie f

1. površina, površje:
la superficie di un muro površina zidu
la superficie del mare, della terra površina morja, zemeljska površina

2. pren. površina, zunanjost, videz:
andare oltre la superficie delle cose ne se ustavljati pri videzu stvari

3. ekst. površinski, zunanji sloj:
una sottile superficie di colore tenek sloj barve

4. ekst. površina:
superficie agraria, forestale kmetijska, gozdna površina
superficie edificabile zazidljiva površina

5. mat. ploščina; ploskev:
calcolare la superficie di un triangolo izračunati ploščino trikotnika

supērfluo

A) agg. odvečen; nepotreben

B) m (le sing.) odvečno; nepotrebno:
eliminare il superfluo odpraviti odvečno
fare a meno del superfluo shajati brez nepotrebnih stvari, odpovedati se nepotrebnemu

superior (z)gornji, višji; izvrsten, odličen

superior a boljši kot, več vreden kot
superior a sus compañeros prekašajoč svoje tovariše
superior a toda ponderación v vsakem pogledu popoln
sería superior a mis fuerzas to bi preseglo moje moči
superior en (ali por) su talento prekašajoč po nadarjenosti
de calidad superior prvovrsten, prima
juez superior višji sodnik
parte superior gornji del
labio superior zgornja ustnica