Franja

strojn|i [ô] (-a, -o) maschinell; Maschinen- (del der Maschinenteil, pogon der Maschinenantrieb, čas die Maschinenzeit, element das Maschinenelement, jezik die Maschinensprache, ključavničar der Maschinenschlosser, der Maschinenbauer, liv der [Maschinenguß] Maschinenguss, nož das Maschinenmesser, park der Maschinenpark, varilec der Maschinenschweißer, stavek der Maschinensatz, čipka die Maschinenspitze, delavnica die Maschinenwerkstatt, kad tehnika die Maschinenbütte, linija die Maschinenstraße, obdelava die Maschinenbearbeitung, pavka die Maschinenpauke, predilnica die Maschinenspinnerei, tovarna die Maschinenfabrik, knjiženje die Maschinenbuchführung, kovičenje die Maschinennietung, pletenje/pletilstvo das Maschinenstricken, postrojenje Maschinenanlage, pranje die Maschinenwäsche, risanje das Maschinenzeichnen, stavljenje/stavek der Maschinensatz)
strojna molža das Melken mit der Maschine
strojne naprave die Maschinerie
strojno mit Maschinenkraft, mit der Maschine, maschinen-
(čitljiv maschinenlesbar, glajen maschinengeglättet, intenziven maschinenintensiv, pleten maschinengestrickt, premazan maschinengestrichen, sušen maschinengetrocknet, vezen maschinengestickt)
ki se lahko pere strojno waschmaschinenfest
primerno za strojno obdelavo maschinengerecht

strok samostalnik
1. (za semena) ▸ hüvely, maghüvely, tok
2. (del česna) ▸ gerezd
3. (koruzni storž) ▸ csutka

stróšek dépense ženski spol

stroški frais moški spol množine, dépenses ženski spol množine, coût moški spol
brez stroškov sans frais, exempt de frais, tous frais payés, net de tous frais, gratuit(ement), à titre gratuit (ali gracieux)
na stroške aux frais de, à la charge de, figurativno aux dépens de
na državne stroške aux frais de l'État
na moje stroške à mes frais
na skupne stroške à frais communs
z velikimi stroški à grands frais
po odbitku vseh stroškov tous frais déduits, déduction faite de tous les frais
gospodinjski stroški dépenses ménagères (ali du ménage)
lastni stroški prix cofltant (ali de revient)
obratni stroški frais d'exploitation
pogrebni stroški frais d'enterrement (ali d'inhumation)
stroški s popravilom frais de réparation
poslovni stroški frais généraux
postranski stroški dépenses (ali frais) accessoires, frais supplémentaires, extras moški spol množine
potni stroški frais de voyage (ali de déplacement)
pravdni stroški frais de procès, dépens moški spol množine (de l'instance)
prevozni stroški frais de transport
proizvodni, proizvajalni stroški frais de production, coût de la production (ali de la fabrication)
stroški za razpošiljanje frais d'expédition
režijski stroški frais de régie
selitveni stroški frais de déménagement
sodni stroški frais de justice, dépens
stavbni stroški coût (ali frais) de construction
tiskarski stroški frais d'impression
večji stroški surcroît moški spol de dépenses
vzdrževalni stroški frais (ali dépenses, coût) d'entretien
založniški stroški frais d'édition (ali de publication)
delati si stroške za koga se mettre en frais pour quelqu'un
kriti stroške couvrir les frais (ali les dépenses)
poravnati stroške za kaj supporter (ali faire) les frais de quelque chose
povrniti stroške rembourser les frais (ali les dépenses)
povzročiti stroške faire (ali occasionner, entraîner) des frais (ali des dépenses)
prevzeti del stroškov prendre une partie des frais à sa charge, intervenir dans les frais

stróšek (-ška) m spesa, costo; conto:
obračunati, plačati, poravnati stroške calcolare, pagare, regolare le spese
stroški prevoza costi del trasporto
predračun stroškov preventivo dei costi
pogreb na državne stroške funerale di stato
jur. izvršilni stroški spese dell'esecuzione forzata
ekon. materialni stroški spese materiali
jur. neizterljivost stroškov postopka irrecuperabilità delle spese processuali
potni stroški spese di viaggio
splošni stroški spese generali
tekoči stroški spese correnti, ordinarie
življenjski stroški costo della vita, carovita
med. stroški hospitalizacije spedalità
trg. stroški za zavijanje imballaggio

stróšek coste m ; costa f

stroški pl gastos m pl
z majhnimi (velikimi) stroški a bajo (a gran) coste
nekoristen, nepotreben strošek derroche m
na moje stroške a costa mía
lastni stroški coste m, costo m (propio)
na skupne stroške a gastos comunes
po odbitku vseh stroškov deducidos todos los gastos
povrnitev stroškov reintegro m (ali re(e)mbolso m) de los gastos
proračun stroškov presupuesto m de los gastos
proračun gradbenih stroškov presupuesto m de obras
stroški za popravilo (s pošiljanjem) gastos m pl de reparación (de envío)
gradbeni (izdajatejski, poslovni, rubežni, reprezentančni, tiskarski, vzdrževalni, stranski, prevozni, potni) stroški gastos m pl de construcción (de publicación, generales, de embargo, de representación, de impresión, de entretenimiento, accesorios ali adicionales, de transporte, de viaje)
pravdni stroški costas f pl procesales, (civilnopravni) costas (del procedimiento)
obratni stroški gastos de explotación (ali de producción ali de servicio)
režijski stroški gastos de administración (ali de la impresa)
selitveni stroški gasto de traslado, gastos de mudanza
biti povezan s stroški originar (ali traer consigo) gastos
delati si stroške hacer gastos, fam meterse en gastos
povrniti stroške re(e)mbolsar los gastos
dobiti stroške povrnjene resarcirse de los gastos
povzročati stroške ocasionar (ali originar) gastos

struktúra (-e) f (zgradba, sestava) struttura; pren. intelaiatura, geometria:
družbena struktura struttura sociale
struktura vesolja la struttura dell'universo
struktura lesa la struttura del legno
struktura Božanske komedije la geometria della Divina Commedia
min., petr. kristalna struktura struttura cristallina
kem., fiz. struktura atomov la struttura degli atomi
ekon. struktura kapitala struttura del capitale
inform. podatkovna struktura struttura dei dati
meteor. struktura atmosfere struttura atmosferica

strumento m

1. instrument, orodje, naprava:
strumenti chirurgici med. kirurški instrumenti
gli strumenti del fabbro obrt kovaško orodje
strumenti di bordo navt., aero navigacijski instrumenti
strumento di misurazione merilne naprave
strumento di precisione precizni instrumenti

2. glasba glasbilo, instrument:
strumenti a fiato, a bocchino, a pizzico, ad arco, a percussione pihala, trobila, brenkala, godala, tolkala

3. pren. orodje

4. pren. toskansko šalj. nemirnež, tečnež

5. pravo instrument, notarski akt

strúna (-e) f

1. muz. corda:
strune (na glasbilu) incordatura
struna brni, se trese la corda risuona, vibra
napeti, uglasiti strune tendere, dare la giusta intonazione alle corde
vleči z lokom po strunah andare con l'archetto sulle corde
pren. brenkati na čustvene strune toccare le corde del sentimento
pren. napeti drugačne strune essere più severo
pren. ubrati smešno struno metterla in ridere

2. zool. corda:
hrbtna struna corda dorsale

strunik samostalnik
glasba (sestavni del godal) ▸ húrtartó

strúp (-a) m veleno, tossico; biol. tossina; pren. veleno, dente:
voj. bojni strupi gas tossici
kačji, rastlinski strupi veleni di serpente, veleni vegetali
podganji strup ratticida
kobrin strup il veleno del cobra
pren. strup zavisti il dente, il veleno dell'invidia
zrak v mestih je zasičen s strupi l'aria delle città è satura di veleni
spremeniti se v strup andare in veleno, trasformarsi in veleno
pren. njegove besede so polne strupa le sue parole schizzano veleno
pren. ne jemlji toliko strupov non prendere tante medicine
biol. bakterijski strupi tossine batteriche
farm. srčni, želodčni, živčni strupi tossine cardiache, gastriche, neurotrope

strupénost (-i) f velenosità, tossicità; pren. virulenza:
strupenost besed, govora virulenza del linguaggio

stružen (-a, -o) gedreht, gedrechselt; Dreh- (del der Drehteil), Drechsel-
stružen izdelek die Drechselei
struženi izdelki Drechslerwaren množina

stružn|i (-a, -o) Dreh- (del der Drehteil, nož der Drehstahl, der Drehmeißel, srce das Drehherz)

stržén (-a) m

1. bot. midollo

2. med.
gnojni stržen grumo purulento

3. pren. (jedro, bistvo) nucleo, essenza

4. geogr. letto principale (di un fiume)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. lasni stržen midollo (del capello)
stržen oglarske kope canale centrale (della carbonaia)
teh. elektroda s strženom elettrodo rivestito

stúdio (-a) m

1. film., rad. studio:
filmski, televizijski, tonski studio studio cinematografico, televisivo, del suono

2. (atelje) studio, atelier:
fotografski studio atelier fotografico

stvár cosa f ; (predmet) objeto m ; materia f ; (zadeva) asunto m ; (dejstvo) hecho m ; jur, pol causa f

stvar okusa cuestión f de gusto
stvar vesti caso m de conciencia
osebne stvari (predmeti) efectos m pl personales, (prtljaga) equipaje m
postranska stvar cosa de poca importancia; bagatela f
kazenska stvar asunto criminal
sporna stvar asunto en litigio
zastavljena stvar objeto pignorado; prenda f
važna stvar asunto (ali cosa) de importancia
k stvari! ¡vamos al caso!
lepa stvar! (ironično) ¡brava cosa!
vsaka stvar ob svojem času cada cosa en su tiempo, y los nabos en adviento
boriti se za dobro stvar luchar por una buena causa
denar je stranska stvar el dinero es lo de menos
to je druga stvar es otra cosa; es muy diferente, fam eso es otro cantar
to je stvar zase eso es cosa aparte
stvar je odločena es cosa decidida
stvar je opravljena el asunto está resuelto (ali arreglado)
to je domenjena, dogovorjena stvar fam eso es un pastel
to ni smešna stvar no es cosa de reír
stvar je taka la cosa es así, esto es lo que pasa
to ni moja stvar eso no es asunto mío
to ni stvar sodišča este asunto se sustrae al examen del tribunal
stvar ni taka no hay tal cosa
stvar vlade je (napraviti ...) al gobierno corresponde (ali incumbe) (hacer...)
to ne spada k stvari eso no hace el caso
biti gotov svoje stvari estar seguro de a/c
to je najmanjša, postranska stvar eso no tiene importancia, eso no importa; eso es lo de menos
stvari, kot so ... tal como están las cosas; en estas circunstancias; estando las cosas como están
to so stare (znane) stvari no son cosas del otro jueves
stvar napreduje la cosa marcha
stvar stoji slabo (fig) el asunto va mal
priti k stvari entrar en materia, fam ir al grano
pr(e)iti takoj k stvari ir derecho al asunto
razumeti svojo stvar conocer su oficio
hočem vedeti, kaj je na stvari quiero saber lo que haya de cierto en el asunto

stvarjênje (-a) n creazione; ekst. creatura:
bibl. stvarjenje človeka, sveta la creazione dell'uomo, del mondo
človek je božje stvarjenje l'uomo è creatura di Dio
tako je od stvarjenja sveta così è da che mondo è mondo

su

A) prep.

1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
comandare su tutti poveljevati vsem
contare sulle dita prešteti na prste
contare su qcn. računati na koga
essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
stare sulle spine pren. biti na trnih

2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
la marcia su Roma pohod na Rim
le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti

3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
opera su Cesare delo o Cezarju
discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj

4. (za označevanje časa)
sul calar del sole proti večeru
sul far del mattino proti jutru
sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
essere, stare sul punto di biti na tem, da
starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca

5. (za označevanje približne starosti)
un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let

6. (za označevanje približne cene)
la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov

7. (za označevanje približne teže in višine)
pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
è alto sui due metri visok je približno dva metra

8. (za označevanje načina)
scarpe su misura čevlji po meri
credere sulla parola verjeti na besedo
lavorare su ordinazioni delati po naročilu
parlare sul serio govoriti resno
stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim

9. (za označevanje snovi)
dipinto su tela slika na platnu
incisione su rame bakrorez

10.
su per po:
arrampicarsi su per il muro plezati po zidu

B) avv.

1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
vieni su pridi gor
un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
un su e giù vrvež
andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
andare su pren. rasti (cene)
tirare su i figli vzrediti otroke
tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
venire su bene lepo rasti, uspevati
un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik

2.
su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov

3. pleon.
alzarsi, levarsi su vstati
mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
mettere su famiglia pren. poročiti se
mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
mettere su superbia pren. prevzeti se
saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti

4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
lì su, là su tam gori, tja gor
qui su tu doli, sem dol
poco su, poco giù približno

5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
su coraggio! le korajžno!
su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!

6.
in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
guarda in su poglej gor!
metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
da Roma in su od Rima proti severu
si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej

7.
da su, di su od zgoraj
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod

subida ženski spol vzpon; (gorsko) pobočje, višina; dvig cene; povišanje, pomnožitev

subida del agua naraščanje vode, poplava
subida al cielo vnebovzetje
subida al monte vzpon na goro
subida al poder nastop vlade, prevzem oblasti
subida al trono zasedba prestola
subida del precio podražitev
de gran subida, gran caída kdor visoko leta, nizko pade

sublica -ae, f (drugi del besede sor. z lix, liquor, liquēre; osnovni pomen = „podvodni kol”)

1. mostni kol, mostník, mostni nosilec, podmostník: sublicae, quod sub eis aqua liquens habetur Fest., isdem sublicis … pontem reficere coepit C., accensa ligna … sublicis cum haererent, pontem incendunt L.

2. sploh v zemljo zabit kol ali hlod, palisáda, gradíščnica: Vitr., has (sc. angustias vallium) sublicis in terram demissis praesepserat C., subiectis validis sublicis L.