Franja

podjármiti to subjugate, to subdue, to bring under subjection; to enslave; to conquer, to vanquish

podjármiti si deželo to subject a country to one's rule

podóba (-e) f

1. immagine, effigie; raffigurazione, figura, ritratto; quadro:
zaobljubljena podoba immagine votiva
nabožne podobe immagini sacre
oljnata podoba quadro a olio
lastna podoba autoritratto
podoba v romanih personaggio del romanzo

2. pren. immagine, sembianza, fisionomia, aspetto, faccia:
zunanja podoba predmetov immagine esteriore, fisionomia degli oggetti

3. pren. (predstava) immagine, simulacro, specie, idea, fantasma:
pesniška podoba fantasma poetico
domišljijska podoba immagine fantastica
ustvariti si podobo o čem farsi, crearsi un'immagine, un'idea di qcs.
nadel si je podobo mirne neprizadetosti assunse un'aria di calma indifferenza
pokazati svojo pravo podobo mostrarsi quali realmente si è
dobivati otipljivo podobo realizzarsi, (cominciare a) prendere corpo, prendere consistenza, concretarsi
biti živa podoba koga, česa essere qcn. sputato, essere il ritratto di qcn.; essere l'immagine vivente, un'immagine (vivente) di qcs.
hudič v človeški podobi diavolo in sembianza umana; il diavolo in persona
rel. človek je ustvarjen po božji podobi l'uomo fu creato a immagine di Dio
rel. obhajati pod obema podobama comunicare sotto le due specie

podóben resembling, similar, alike, like

podóben kot jajce jajcu as like as two peas
na podóben način likewise, in like manner
podóbni trikotniki similar triangles pl
bolj podóben bogu kot človeku more like to god than man
podóbna sta si they are cast in the same mould
biti podóben to be alike, to look like, to resemble, to bear a likeness (ali resemblance) (komu to someone)
podóbna vsota a similar sum, a like amount
biti komu zelo podóben to bear (ali to have) a strong resemblance to someone
fant je podóben očetu the boy takes after his father
podóben ti je kot jajce jajcu he is the dead spit and image of you
niti najmanj si nista podóbna there is not the slightest resemblance between them
to mu ni prav nič podóbno that is very unlike him
to je (čisto) njemu podóbno that is just like him
portret je čisto podóben originalu (osebi) the portrait is a speaking likeness
in (ali) podóbno and (or) suchlike, and (or) the like
briga se le za (mar so mu le) karte, biljard in podóbno he cares for nothing but cards, billiards and suchlike

podóben semblable, pareil, ressemblant; analogue, similaire

biti podoben ressembler
biti podoben komu ressembler à quelqu'un, tenir de, familiarno tirer sur quelqu'un
zelo podoben (figurativno) tout craché
biti si podoben kot jajce jajcu se ressembler comme deux gouttes d'eau
to ni njemu podobno ce n'est pas son fait, cela ne lui ressemble pas
v podobni priliki en semblable occasion
podobni trikotniki triangles moški spol množine semblables
zelo podoben portret portrait moški spol très ressemblant

podóben (-bna -o)

A) adj. simile, somigliante, gemello, consimile, identico, analogo, affine:
sin je podoben očetu, hči pa materi il figlio somiglia al padre, la figlia alla madre
na las sta si podobna si somigliano come due gocce d'acqua
podoben maslu burroso
to ni ničemur, nobeni stvari podobno ma che porcheria è questa
tako dejanje je čisto njemu podobno un'azione da pari suo
človeku podobne opice scimmie antropomorfe

B) podóbni (-a -o) m, f, n simile; pari:
mojster, da mu ni podobnega un maestro, un artefice senza pari

podóben semejante, similar; parecido; análogo

biti podoben komu (a)semejarse a alg, parecerse a alg, (o otrocih) salir (materi, očetu a la madre, al padre)
biti si podoben kot jajce jajcu parecerse como un huevo a otro (ali como dos gotas de agua)
to je čisto tebi podobno eso es muy propio de ti, fam eso lleva tu marca, esto se te parece

podpírati apoyar (tudi fig) ; sostener; subvenir ; (pomagati) socorrer, ayudar ; (pospeševati) favorecer, fomentar; subvencionar

podpirati se medsebojno ayudarse entre sí

podplàt (-áta) m

1. anat. pianta (del piede):
pog. imeti ploske, ravne podplate avere i piedi piatti
pren. obrusiti si podplate sforzarsi, fare ogni possibile sforzo
pren. pokazati podplate alzare i tacchi, svignarsela
pren. goreti (komu) pod podplati essere nei guai, trovarsi in grave pericolo

2. suola, suolatura:
gumijast, usnjen podplat suola di gomma, di cuoio

3. les.
podplat skobliča suola della pialla

4. zool. piede (della lumaca)

podplátiti to sole

znova podplátiti to resole
dati si podplátiti čevlje to get one's shoes resoled (ali pogovorno soled)

podredi|ti (-m) podrejati unterordnen, v službi: unterstellen
podrediti se sich unterordnen, sich fügen
pokorno: sich unterwerfen
podrediti si koga (jemanden) gefügig machen

podredíti to subordinate; to subject (to)

podredíti si deželo to subject a country to one's rule (ali sway)

podvreči [é] (podvržem)
podvreči si koga sich (jemanden) unterwerfen
podvreči se komu sich (jemandem) unterwerfen
podvreči preiskavam ipd.: unterziehen (se sich)

podvréči to subjugate, to subject, to subdue, to bring under control, to submit

podvréči se to submit (to); to undergo (čemu something); to subject oneself (operaciji to an operation), to undergo an operation
podvréči si deželo to subject a country to one's rule (ali sway)

podvréči soumettre, réduire, assujettir, asservir, subjuguer, dompter, mettre (par-) dessous

podvreči se se soumettre, se ranger, s'asservir, s'assujettir, familiarno filer doux
podvreči si koga s'asservir quelqu'un
podvreči se komu se ranger sous la loi (ali sous le joug, sous l'autorité) de quelqu'un
podvreči se operaciji subir une opération
podvreči (se) pravilom (s')assujettir à des régles
ponižno se podvreči courber le dos
biti komu podvržen relever de la compétence de quelqu'un
biti podvržen kontroli être soumis au contrôle

Poenus 3 (prim. Phoenix) feničánski, feníški, púnski, kartažánski, kartáginski: Stat., navita H., leones V. afriški; komp.: est nullus me hodie Poenus Poenior Pl. nihče ni bolj vešč punščine, nihče ni večji strokovnjak za punščino; subst. Poenus -ī, m Púnec, Kartažàn, Kartažán, Kartáginec: Poenus plane est Pl. ves (skozi in skozi) je Punec; occ. = Hannibal: Ci., L.; kolekt.: Poenus advena L. punski prišleki (prišleci, priseljenci), Poenus uterque H. Punci tostran in onstran Herkulovih stebrov, hispan(ij)ski in afriški Punci; pl. Poenī -ōrum (Poenûm: Sil.), m Púnci, Kartažáni, Kartáginci, ki so izhajali iz Feničanov; bili so razvpiti kot verolomen narod: Poeni foedifragi Ci., primi Poenorum V. — Od tod adj.

1. Poenicus 3 (Ca., Varr., Sil.), mlajše Pūnicus 3 feničánski, feníški, púnski, kartažánski, kartáginski: bellum, litterae Ci., regna V., lingua Varr., Plin., fides S. punska zvestoba; iron. = nezvestoba; prim. Punica ars, fraus, perfidia, astus, versutiae L. Ker so Punci menda iznašli tudi škrlat, pomeni Pūnicus 3 pesn. meton. tudi škrlaten, bagren(ordeč), škrlatnordeč: sagum H., tunicae Val. Max., rostra columbarum Pr., mālum Varr. idr. granatno jabolko, granatnica = subst. Pūnicum -ī, n: O., Plin., grana Plin. pečke (peške) granatnega jabolka, arbos Col. poet. bot. granatovec (Punica granatum Linn.). — Adv. Pūnicē (Poenicē) (po) púnsko, kartažánsko, kartáginsko: Adibo [ad] hosce atque appellabo Punice Pl., si respondebunt, Punice pergam loqui Pl., quid ais tu? ecquid commeministi Punice? Pl., vin appellem hunc Punice? Pl., saluta hunc rusus Punice verbis meis Pl., video enim, qui de agri cultura scripserunt et Poenice et Graece et Latine, latius vagatos, quam oportuerit Varr., loquitur nunquam nisi Punice et si quid adhuc a matre graecissat Ap.

2. Pūniceus (Poeniceus) 3 in Pūnicius (Poenicius) 3
a) púnski, kartažánski, kartáginski: religio L., dux O.
b) meton. škrlaten, bagren(ordeč): taenia V., cruor O., panis purpureus (temnordeč), Poeniceus (svetlordeč) Pl., pomum O. granatno jabolko.

3. Pūnicānus 3 po púnski (kartažánski, kartáginski) šegi (po púnsko, kartažánsko, kartáginsko) narejen (izdelan): fenestra Varr., lectuli Ci.

poēta -ae, m (izpos. ποιητής)

1. stvarnik, ustvarjalec, tvorec, izdelovalec, izumitelj, iznajditelj, izumnik: tu poëta es prorsus ad eam rem Pl. ti si mož za to, nec fallaciam astutiorem ullus fecit poëta Pl. spletkar, rovar, kovarnik, intrigant.

2. occ. pesnik, poet: Enn., Pac., Acc., Ter., Varr., Corn., Cat., Lucr., V., Pr., Tib., O., H., L., N., Hyg., Vitr., Sen. rh., Sen. ph., Vell., Cu., Val. Max., Asc., Cels., Col., Ph., Pers., Petr., Mart., Stat., Iuv., T., Plin., Plin. iun., Q., Front., Suet., Gell., G., P. F., Fest., Fr., Ap., Fl., Don., Aus., Macr., Cl., Iust., Amm., Lamp., Vop., M. idr., barbarus Pl. (o Najviju), scaenicus Varr., bonus, optimus Ci., comicus, tragicus Ci., pictores et poetae H., legere oratores (prozaike) et poëtas Ci., ut ait poeta Col., Cornelius autem Severus, etiam [si] sit versificator quam poeta melior Q., satiricus Suet., tragoediarum poeta, poeta vetus Gell., Anacreon, lyricus poeta Porph., veteres poetae Amm.

poēticus 3, adv. -ē (izpos. ποιητικός) pesniški, poetski: Plin. iun., H. idr., ars Ca., Q., verbum Varr., Ci., poeticae verborum origines Varr., facultas Ci., fabulae L., dii Ci. bogovi, ki si jih izmišljujejo pesniki, bogovi, ki so plod pesniške domišljije, oratio (naspr. oratio soluta) Varr. vezana beseda, poeticis numeris Col., licentia Q., Lact., iocus Val. Max., color Lact., laurus Symm., sententia Aug., Musae Boet.; adv.: ut poëtice loquar Ci., descriptiones locorum non historice tantum sed prope poetice prosequi (obravnavati, opis(ov)ati, obdel(ov)ati) Plin. iun., cur enim non ego quoque poetice vel oratorie cum poeta (sc. loquar) Plin. iun., quod sit a simplici atque in promptu posito modo poetice vel oratorie mutatum Q., saepius poetice quam humane locutus est Petr., poeta maximus in hoc solo non poetice sed aniliter desipuit Lact., sapientia poetice figurata Lact.; subst.

1. poēticē -ēs, f (tuj., sc. τέχνη): Varr., poëticen attigit N., numquam a poetice alienus fui Plin. iun. ali poētica -ae, f (izpos., sc. ars) pesniška umetnost, pesništvo, poezija: Tert., o praeclaram emendatricem vitae poeticam! Ci., poeticae versus inventus est terminatione aurium Ci., poëticam serius accepimus Ci., ad poeticam pronus carmina … libenter composuit Suet., priscae poeticae divinus auctor Ap.

2. poēticum -ī, n nekaj pesniškega, nekaj lastnega pesništvu, pesniškost: atqui Cicero optime vidit ac testatur frequenter, se quod numerosum sit quaerere, ut magis non ἄρρυϑμον, quod esset inscitum atque agreste, quam ἔνρυϑμον, quod poeticum est, esse compositionem velit Q.; pl. poētica -ōrum, n pesniški izrazi, pesniški umotvori, pesniška dela, pesmotvori, verzi, pesništvo, poezija: Q., Sen. ph. idr.

poētor -ārī (poēta) pesnikovati, pesniti, biti pesnik: numquam poetor nisi si podager Enn., ineptia poetandi Aus. — Act. soobl. poētō -āre: priusquam poetare incipio Verus ap. Fr.

poētris -idis, acc. pl. -idas, f (gr. *ποιητρίς) = poētria pesnica, poetésa, poétka: quod si dolosi spes refulgeat nummi, corvos poetas et poetridas picas cantare credas Pegaseium nectar Pers.

pogáča (-e) f

1. gastr. focaccia; schiacciata, crescenza:
krstna, ženitovanjska pogača focaccia battesimale, nuziale

2. agr. panello:
oljna pogača panello di semi oleosi
PREGOVORI:
zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača a granello a granello, s'empie lo staio e si fa il monte