Franja

pocedíti (-ím) | pocéjati (-am)

A) perf., imperf.

1. pog. bere, scolare, scolarsi:
celo steklenico vina je pocedil si è scolato tutta una bottiglia di vino

2. pog. pren.
pocediti jo andarsene, svignarsela, scappare, far tela

B) pocedíti se (-ím se) | pocéjati se (-am se) perf., imperf. refl. scolare, sgocciolare; pren.
ob pogledu na bogato obloženo mizo so se mu pocedile sline alla vista della tavola riccamente imbandita gli venne l'acquolina in bocca

poche [pɔš] féminin žep; vreča (za žito); vrsta lovilne mreže; ptičja golša; solznik, solzna vrečica; militaire vdor, vrzel v fronti, žep

argent masculin de poche žepnina
livre masculin de poche knjiga žepnega formata
les mains dans les poches (figuré) z rokami v žepu, brez dela, brez truda
théâtre masculin de poche sobno gledališče
acheter chat en poche kupiti mačka v žaklju
avoir de l'argent plein les poches biti zelo bogat
avoir quelque chose en poche imeti kaj v žepu, v definitivni lasti
n'avoir pas sa langue dans sa poche biti odrezav
n'avoir pas les yeux dans sa poche radovedno gledati
colmater, verrouiller une poche (militaire) zamašiti, zapahniti, zadrgniti vrzel na fronti
connaître comme sa poche dobro poznati
en être de sa poche (familier) biti ob svoj denar, izgubiti svoj denar
c'est dans la poche (figuré) to je lahko
faire une poche (militaire) vdreti, napraviti žep
mon veston fait des poches moj suknjič dela močne gube
faire les poches de quelqu'un brskati komu po žepih; vzeti mu, kar ima v žepih
mettre son drapeau dans sa poche ne odkrito povedati, kar mislimo
mettre quelqu'un dans sa poche (familier) imeti popolno last nad kom
se mettre dans la poche de quelqu'un držati se koga kot klop
payer de ses poches (familier) plačati iz svojega (lastnega) žepa
mettre son amour-propre dans sa poche odreči se svojemu samoljubju
se remplir les poches napolniti si žepe, nepošteno obogateti

pōcillum -ī, n (demin. k pōculum) čašica, vrček: pocillum fictile Ca., (aliud enim cum argenteum; nam id tum cum iam vas; argent[e]um enim, si pocillum aut quid item:) quod pocilla argentea multa, non quod argentum multum Varr., adde cyathum vini in uxorculae pocillum Varr., pocillum mulsi facere L., Iovi pocillum vini Plin., ut sollemnibus ac festis diebus pocillo quoque eius argenteo potare perseveraverit Suet.

pōculum -ī, n (prim. pōtus, pōtāre, gr. πέ-πω-κα, pf. glag. πίνω pijem)

1. čaša, kup(ic)a, kozarec: poscunt maioribus poculis (sc. bibere) Ci., argenteum L., poculum impavide haurire L., pocula fabricata fago O., pocula ducere H. čaše (iz)prazniti, zvrniti (zvračati), srkniti (srkati), srebniti (srebati) iz čaš, aureum, crystallinum, murreum, perlucidum Sen. ph., ministerium poculorum Serv. služba točaja, pocula veneno infecta Iust.; pren.: poculum mortis exhaurire Ci.; preg.: eodem poculo bibere Pl. piti iz iste kupe trpljenja = izkusiti (trpeti) isto nezgodo (nesrečo).

2. meton. pijača, napitek: pocula sunt fontes V., pocula fauce trahere H. srkati, srebati, pocula vitea V. grozdna pijača, grozdni sok, vinska pijača, Acheloia V. voda, insidiosa O. čarovna pijača, amoris ali desiderii H. ljubezenski napitek (napoj), tudi = ljubezen: Pl.; pl. često = pitje, popivanje, pijančevanje: ad pocula venire V., si in tuis poculis tibi accidisset Ci., laeti inter pocula V., prae poculis Fl. od pijanosti; occ. kupica strupa = strupena pijača: Ci., ad insidiosa vocatus pocula O.

Opomba: Sinkop. obl. pōclum: Pl., Luc. fr., Arn. poet., Prud.

počási lentamente; despacio; poco a poco; paso a paso

le počasi! ¡sin apresurarse!, fam ¡despacito!
počasneje iti acortar el paso
počasneje voziti moderar la marcha
hiti počasi si tienes prisa, vístete despacio

počéz adv.

1. obliquamente, diagonalmente, trasversalmente, di traverso, attraverso:
avto stoji počez na cesti l'automobile sta di traverso sulla strada
pretrgati list po dolgem in počez strappare il foglio per il lungo e per il largo

2.
kupiti, prodati počez comprare, vendere in blocco

3. pren. in complesso, in generale:
letina je bila počez kar dobra in complesso il raccolto è stato buono

4. pren. (vsevprek) confusamente;
ljudje so se objemali počez in povprek la gente si abbracciava confusamente

počítek rest; repose

brez počítka restless(ly)
počítka poln restful
dan počítka day of rest, holiday
nedeljski počítek Sunday rest
potreben počítka needing a rest
počítek od napornega dela repose from toil
iti k počítku to take one's rest, (iti spat) to retire, to go to bed, to go for a rest
položiti k večnemu počítku to lay to rest
potreben sem počítka I need (a) rest
privoščiti si uro počítka to allow oneself an hour's rest
želim vam dober nočni počítek I wish you a good night's rest
ne privošči si počítka he takes no rest

póčiti (-im) | pókati (-am)

A) perf., imperf.

1. scoppiare, esplodere; schioccare; sparare:
puška poči il fucile spara
pog. počiti nekoga sparare a uno

2. spaccarsi, fendersi, rompersi:
led poči il ghiaccio si spacca
struna je počila la corda si è rotta

3. (udariti, udarjati) picchiare, battere

4. pren.
pokati od jeze scoppiare, schiattare dalla rabbia
pokati od smeha sbellicarsi, crepare, scompisciarsi dalle risa
počiti v smeh scoppiare a ridere
od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
tako sem sit, da bom počil sono sazio da scoppiare

5. impers. pren. scoppiare (guerre e sim.):
na Kosovu je počilo nel Cossovo sono scoppiati scontri armati

B) póčiti se (-im se) perf. refl. (spopasti se) azzuffarsi, litigare; venire alle mani

póći pôdēm, oni pôdū, pódī, pódoh, póde, pòšao pòšla
1. iti, oditi: poći u partizane; vlak, voz je upravo pošao; podoh u boj ljuti; vrijeme je da se pode čas je, da gremo
2. poći za koga omožiti se s kom; Ivanka je pošla za moga brata Ivanka se je omožila z mojim bratom; poći za rukom posrečiti se; to mi je pošlo za rukom; pošao mi posao, pošla mi trgovina delo mi gre, trgovina mi gre; pošla mi karta v igri sem začel dobivati; pošla joj vatra u obraze kri ji je zalila lice; poći za kim slediti, iti v sled za kom; kada si ti pošao u školu kdaj si začel hoditi v šolo; danes je pošla lijevom nogom danes je vstala z levo nogo; sve je pošlo naopako, tumbe vse gre narobe; mi ćemo poći sa svoga stajališta mi bomo startali s svojega stališča; pošlo je sve po starom vse je po starem, nič ni novega

pod prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja k spodnji strani) sotto:
zlesti pod mizo strisciare sotto il tavolo
zlesti pod odejo mettersi sotto le coperte

2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
skriti se pod psevdonim nascondersi sotto uno pseudonimo

3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a, ad; in:
prestopek spada pod člen 8 il reato è contemplato dall'art. 8, rientra nell'art. 8

4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
standard je padel pod minimum il tenore di vita è sceso sotto il minimo

5. (za izražanje podreditve) sotto:
priti pod tujo oblast cadere sotto il dominio straniero

6. (časovno, 'proti') verso:
priti pod večer venire verso sera

7. sotto:
peljati zapornika pod stražo v zapor condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni
pren. biti rojen pod srečno zvezdo essere nato sotto buona stella
trg. kupiti, prodati pod ceno comprare, vendere sotto costo
peljati koga pod roko portare qcn. sottobraccio, a braccetto
kopati pod zemljo scavare sottoterra

II. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na spodnji strani) sotto:
letalo kroži pod oblaki l'aereo vola sotto le nuvole
plavati pod vodo nuotare sott'acqua

2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
potovati pod tujim imenom viaggiare sotto falso nome

3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a:
pod drugo točko dnevnega reda so obravnavali delitev dobička al punto due dell'ordine del giorno si è discussa la ripartizione degli utili

4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
otroci pod desetimi leti i bambini sotto i dieci anni di età

5. (za izražanje podrejenosti, za izražanje razmer) sotto:
orkester pod taktirko znanega dirigenta l'orchestra, diretta dal noto direttore, sotto la direzione del noto direttore
pod Avstrijo sotto l'Austria
pod Napoleonom so bile osnovane Ilirske province sotto Napoleone furono create le Province Illiriche

6. (za izražanje sredstva, orodja za dejanje) sotto, a:
opazovati pod mikroskopom osservare al microscopio

7. (za izražanje vzroka) sotto:
opotekati se pod težkim bremenom barcollare sotto un carico pesante
jez je popustil pod pritiskom vode la diga cedette sotto la pressione dell'acqua

8. (za izražanje okoliščin dogajanja) sotto, a:
kupovati pod ugodnimi pogoji acquistare a condizioni favorevoli

9. (za izražanje merila, vodila) sotto; pena:
kajenje je pod kaznijo prepovedano è proibito fumare, pena la multa
izpovedati pod prisego confessare sotto giuramento
evf. vse gre podenj si fa tutto addosso
biti pod častjo, da bi ... essere un punto d'onore a non...
opombe navajati pod črto fare le annotazioni a pie' di pagina
bolnika imeti pod kisikom dare l'ossigeno al malato
pren. biti pod ključem essere in gattabuia
pren. biti pod kritiko essere pessimo (articolo, scritto e sim.)
plaz ga je zasul pod seboj rimase sepolto sotto la valanga di neve
agr. saditi pod motiko piantare nel buco praticato dalla zappa
kaj objaviti pod lažnim imenom pubblicare qcs. sotto falso nome
spati pod vedrim nebom dormire allo scoperto
(ki se nahaja) pod gričem pedecollinare
pod ključem sotto chiave
navt. pod krovom, pod palubo sottocoperta
grad. (ki se nahaja) pod nivojem ceste interrato

podager -grī, m (tuj. ποδαγρός) protinski (putikast) bolnik, protinast (putikast, podagrast) človek, kostobólj(av)ec, putogrômec (putigrômec), podagríst, podagrást: numquam poetor nisi si podager Enn., iuvat illum sic domus et res ut lippum pictae tabulae, fulmenta podagrum H. (Epistulae 1, 2, 52), „claudicat hic versus, haec“ inquis „syllaba nutat“, atque nihil prorsus stare putas, podager Cl., Aug.

podájati (-am) | podáti (-dám)

A) imperf., perf.

1. dare, porgere

2. šport. passare, centrare; smistare:
podati z glavo passare di testa
podati žogo servire, allungare la palla
podati žogo na center traversare al centro, crossare

3. pren. presentare, rappresentare; raffigurare; interpretare:
podajati učno snov presentare la materia
podati pesem recitare la poesia
podajati vlogo recitare, interpretare la parte
podajati glasbeno delo interpretare, suonare un brano musicale

4. nareč. sgridare, rimproverare

B) podájati se (-am se) | podáti se (-dám se) imperf., perf. refl.

1. pog. stare bene, donare:
temna obleka se ji lepo poda l'abito nero le sta bene, le dona
tako govorjenje se mu ne podaja il suo è un discorso sconveniente

2. (odhajati, oditi) andarsene, partire per, intraprendere un viaggio:
podati se na dolgo pot fare un lungo viaggio; mettersi in lungo viaggio
podajati se nevarnosti andare incontro a un pericolo, correre un pericolo

3. (vdati, vdajati se) arrendersi

4. (upogibati se, udirati se) cedere;
zemljišče se podaja il terreno sta cedendo

C) podájati si (-am si) | podáti si (-dám si) imperf., perf. refl. darsi:
podati si roke darsi la mano
veselje in žalost si podajata roke allegria e dolore si susseguono
pren. obiskovalci so si kar kljuko podajali i visitatori affluivano in gran numero

podárjen (-a -o) adj. donato, regalato
PREGOVORI:
podarjenemu konju se ne gleda v zobe a cavallo donato non si guarda in bocca

podàstrijeti pòdastrēm (ijek.), podàstrēti pòdastrēm (ek.)
1. podgrniti, pogrniti, postlati: nana će tebi suvo podastrijeti
2. podložiti: prigrnuo ćurak podastrt crvenom kadifom ogrnil si je rdečim žametom podložen kožuh
3. predložiti, vložiti: podastrijeti svoju molbu vlastima, pred koga

poda|ti¹ (-m) podajati

1. kako stvar komu reichen, geben (naokrog herumreichen, naprej weiterreichen, weitergeben, skozi kaj durchreichen, durchgeben, gor hochreichen, dol herunterreichen)
podati roko (jemandem) die Hand reichen (si sich/einander)

2. šport komu žogo: (jemanden) anspielen, (jemandem den Ball) zuspielen, (oddati žogo) abspielen

podáti donner, passer, présenter, tendre, remettre

podati se (iti) se rendre; (pristojati) faire un bel effet, aller bien, être à la mesure (ali à la taille) de quelqu'un, (obleka) seoir
podati si roko se donner la main
podati ostavko présenter (ali remettre) sa démission
podati se na pot partir, se mettre en route
podati roko komu tendre (ali donner) la main à quelqu'un
podati žogo passer la balle

poder* moči; smeti

poder a alg. koga zmoči, premagati, obvladati
poder (para) con alg. koga zmoči, koga pripraviti do tega, da ...
no puedo con él nisem mu kos; ne morem shajati z njim; ne vem, kaj bi z njim
a más no poder s krajnimi napori, na vse grlo, v največji meri; neizrecno; ogromno
hasta más no poder čez vse mere
inofensivo a más no poder do skrajnosti neškodljiv
no poder más ne moči drugače, ne moči naprej, ne moči več prenašati; ne si moči kaj, da ne bi ...
no puedo menos (de) ne morem si kaj, da ne bi ...
¡no puede ser! izključeno!
no poder tragar a uno, no poder ver a uno (ni) pintado ne moči koga trpeti
por lo que pudiere ocurrir za vsak primer
puede no saberlo morda tega ne ve
puede que venga hoy morebiti, da pride danes
puede que sí mogoče da; verjetno
no poderse tener ne moči držati se na nogah (od slabosti)
no poderse valer con uno ničesar ne doseči pri kom
¿se puede? dovoljeno? smem vstopiti?

pōdex -icis, m (prvotno pēdex, sor. s pēdō -ere) zadnjica, danka, zadnja plat, rit: podicis, Hortensi, est ad eam rem nata palaestra Luc. fr., sine podice Hymnis, [si] sine eugio, ac destinas Luc. fr., hietque turpis inter aridas natis podex velut crudae bovis! H., hispida membra quidem et durae per bracchia setae promittunt atrocem animum, sed podice levi caeduntur tumidae medico ridente mariscae Iuv.

podismus -i, m (gr. ποδισμός) merjenje (izmera, odmera) s stopali (čevlji), stopalo, čevelj: Boet. idr., si rotundus ager erit, ut circuli speciem habeat, sic podismum inito Col., mensores qui in castris ad podismum demetiuntur loca Veg., ita autem ab agrimensoribus podismum mensurae colligi oportet, ut ad quantitatem concludatur exercitus Veg., explanato, qualiter debeant acies instrui, nunc podismum mensuramque ipsius ordinationis exponam Veg., ad hanc rationem, sive viginti milia sive triginta milia peditum fuerint, iuxta mensurae podismum sine aliqua dubitatione difficultatis poterunt ordinari Veg., subiectas deinde extremitatium partes, are[as] tangentium nostrarum postulationum, podismis suis ad[a]eramus Front.

podivjáti (-ám) perf.

1. inselvatichire, inselvatichirsi:
od pogostega zalivanja so begonije na verandi podivjale a furia di essere annaffiate, le begonie sulla veranda sono inselvatichite

2. (postati neciviliziran, nekultiviran) imbarbarire, imbarbarirsi

3. impazzire; inferocire; (konj) imbizzarire:
od hude bolečine je podivjal per il forte dolore impazzì

4. correre pazzamente, darsi alla pazza corsa, alle pazze corse:
ob vsakem reliju motociklisti podivjajo ad ogni rally i motoristi si danno alle pazze corse, si sfogano in pazze corse

5. diventare indisciplinati, ingovernabili:
šol. tudi zaradi prenatrpanosti razredi včasih podivjajo anche per il sovraffollamento, le classi diventano talora ingovernabili