Franja

nàveliko prisl. na veliko, v veliki meri: tamo se naveliko pljačka

nāviculārius 3 (nāvicula)

1. zadevajoč plovbo s prevoznimi ladj(ic)ami, plovben; od tod subst.
a) nāviculāria -ae, f (sc. res) oddajanje ladj(ic)e v najem za prevažanje ljudi in blaga, prevozna plovba, potniško ali transportno ladjarstvo, pomorski potniški ali transportni promet, pomorsko prevozništvo: naviculariam facere Ci. ukvarjati se s pomorskim prevozništvom.
b) nāviculārius -iī, m lastnik najemnih ladjic (ladij) za prevažanje ljudi in blaga, najemni brodnik, ladijski prevoznik, ladjar: cum dixisset Vitulus, ecce tibi caldis pedibus quidam navicularius semustilatus inrumpit se in curiam Varr., mercatoribus et naviculariis inimicus Ci., mercatoribus aut naviculariis nostris incuriosius tractatis Ci., ut aratores, ut mercatores, ut navicularii Ci., vim … plerumque in mercatores navicularios audebant T., navicularii Niliaci Aurelius. ap. Vop., in naviculariorum negotio Amm.

2. ladijski, ladjarski, brodniški: onus, functio pozni Icti.

návidjeti se -dīmo se (ijek.), návideti se -dīmo se (ek.) živeti v ljubezni, razumeti se: vuk i lisica ne mogu se navidjeti

nāvigō -āre -āvī -ātum (iz *nāv-agos: nāvis in agere; prim. gr. ναυαγός, jon. ναυηγός ladjevodja, kapitan)

I. intr.

1.
a) (o osebah) voziti se na ladji (z ladjo), ladjati, pluti, jadrati: Cels., Sen. rh., Sen. ph., Mel., Q., Icti., Lact. idr., n. caute, non temere, periculose Ci., decem navibus Ci., plenissimis velis (z razpetimi jadri, pren.) Ci., in alto, in fero mari, incerto cursu, hieme maximā Ci., in Asiam navigare Ci., nactus idoneum tempus ad navigandum C., qui in navigando se, quam navim, mavult incolumem Corn., naviget Anticyram H.; preg.: in portu navigo Ter. na varnem sem; pass. impers.: iis ventis istinc navigatur Ci., in provincia … navigandum fuisse Ci., ratibus adhuc navigatur Q.
b) (o ladjah) (od)pluti: Dig., decrevimus, ut classis in Italiam navigaret Ci., in portu Syracusano piraticus myoparo navigavit Ci., mediis tua pinus in undis navigat Q., naviget hinc aliā iam mihi linter aquā (pren.) O.
c) (o blagu) voziti se = biti prevažan (po morju, po rekah): ipsae merces periculo creditoris navigent Dig.

2. occ.
a) spustiti (spuščati) se v (na) morje, odpraviti (odpravljati) se z ladjevjem, odpluti, odriniti, odjadrati: eo tempore praetores navigare consuerant Ci., idonea ad navigandum tempestas C.
b) ladjariti, ukvarjati se s pomorsko trgovino: Vop. (Probus 23, 3).

3. metaf.
a) (o vojni na morju): celeriter Pompeio duce tanti belli impetus navigavit Ci. hitro je tako močno ladjevje odrinilo na morje v spopad, Regulo duce iam in Africam navigabat bellum Fl. vojna na morju se je pod Regulovim poveljstvom že pomikala proti Afriki.
b) plavati: „iam certe navigat,“ inquam, „lentaque dimotis bracchia iactat aquis“ O. —

II. trans.

1. pluti, jadrati, voziti se čez kaj, prepluti kaj, prejadrati kaj, ládjati: terram Ci., Tyrrhenum aequor V., aequor Ionium O., Atlanticum mare Sen. ph., Oceanum Sen. rh., Oceanum septemtrionalem Suet.; v pass.: totus hodie navigatur Occidens Plin., urbs pensilis subterque navigata Plin. viseče mesto, pod katerim je mogoče pluti, Nilus non statim navigari facilis Mel., non navigata maria transgressus est Mel. še ne prepluta, lacūs Romanis classibus navigati T.

2. s plovbo si pridobi(va)ti, priskrbeti (priskrbovati) si, oskrbeti (oskrbovati) se s čim: quidquid homines arant, navigant, aedificant, virtuti omnia parent S. kar koli si človek pridobi z oranjem, plovbo, gradnjo, je odvisno od njegove vrlosti.

navíjati nàvījām
I.
1. navijati: navijati predu, konac, sat, časovnik
2. šport. navijati: navijati kod utakmice
3. ekspr. govoriti v svoj prid, navijati: navijati na svoju ruku; navijati riječima
4. zavzemati se, navijati: Ćaja-paša je mnogo navijao da Miloš ostane u Beogradu
5. ekspr. napeljevati: navijati vodu na svoj mlin
II. navijati se
1. navijati se
2. nagibati se, sklanjati se: navijati se s konja
3. motati se

nàvīljčiti -īm
1. devati v kupe, navlje
2. nabosti na vile: naviljčio vuka i podigao ga na držalici rogulja

návodnica ž
1. v platno vdeta nit, gl. navesti navedem
2. lingv. navednica: riječ pod -ama

nȁvrāt-nȁnōs prisl. na vrat na nos, na pete na glavo, v največji naglici: narod poče bježati navrat-nanos

nàvrgnuti -nēm
I. navreči: da su još navrgli štogod, i to bi premalo bilo
II. navrgnuti se ekspr. spraviti se na koga z jezo v srcu: tad mu se na mene gnjev navrgao

nàvrijeti nȁvrēm (ijek.), nàvrēti nàvrēm (ek.)
1. ekspr. pritisniti: navru uskoci; navru iz sela seljaci; navrli su ljudi iz bioskopa
2. v velikih množinah priti: kad navru skakavci, najprije panu na kupus
3. privreti: suze joj navrle na oči
4. ekspr. kud si navro? kam tako naglo

navr̀stati -ām
1. nadomestiti, pristoriti: navrstati ono što je ranije bilo propušteno
2. postaviti v vrsto, zložiti v vrsto: kuvari navrstali komade mesa na poklopcima od kazana

nawab [nəwá:b] samostalnik
navab, indijski plemič; v Indiji obogatel Anglež

Nāzara -ae, f: Iuvenc. in (nav.) Nazareth, f, indecl.: Vulg. (Ναζαρέϑ, Ναζαρέτ, Ναζαρά) Názara, Názaret, mesto v Palestini (zdaj Nassara, Nassere ali Nasirah) Od tod

1. adj. Nāzarēnus 3
a) názarski, nazarénski, nazaréški, iz Názare, iz Názareta; subst. Nāzarēnus -ī, m Nazarénec, Nazaréjec, Nazaréčan (= Christus): Prud., Vulg.
b) apel. = krščanski: disciplina Prud. Nāzareus 3 = Nazarenus 3: viri Prud. = kristjani. Nāzarus 3 názarski, nazarénski, v Názari, nazaréški, v Názaretu: plebes Iuvenc.

2. subst. Nāzaraeus -ī, m Nazarénec, Nazaréjec, Nazaréčan, preb. Nazare(ta): Vulg.

nazify [ná:cifai] prehodni glagol
spremeniti v nacista

nazim [néizim] samostalnik
višji policijski uradnik v Indiji

nazòviprijatelj m prijatelj samo po imenu, v besedah

nazòvisocijalističkī -ā -ō socialistični v besedah

nȁžīvo prisl. v življenju: zaslužio bi prokletstvo kod svih svojih žrtava i mučenja naživo

near¹ [níə] prislov
blizu, v bližini, bližje
pogovorno skoraj, málodane
figurativno varčno; (z negacijo) niti približno

near by blizu
to draw near približevati se
far and near od blizu in daleč, povsod
to go (ali come) near to doing s.th. skoraj kaj narediti
near at hand pri roki, blizu
not near so bad še zdaleč ne tako slabo
it is nowhere near enough še zdaleč ni dovolj
near upon kmalu nato
to live near varčno ali borno živeti
near to blizu (do česa)

nebelverhangen odet v meglo