Franja

stôpnja grado m ; (stopinja, korak) paso m ; (faza) fase f ; (nivó) nivel m ; (rang) rango m ; (instanca) instancia f ; (rakete, satelita) fase f ; etapa f

od stopnje do stopnje por grados, gradualmente
davčna stopnja tasa f del impuesto, tipo m contributivo
jakostna stopnja grado de intensidad
stopnja nasičenosti grado de saturación
najvišja stopnja (fig) el máximo, el súmmum, fam el colmo
osnovna stopnja primer grado
razvojna stopnja grado de desarrollo
srednja stopnja segundo grado, (šola) grados m pl intermedios
upornostna stopnja grado de resistencia
stopnja vlažnosti grado de humedad
enačba prve (druge) stopnje ecuación f de primer (segundo) grado
biti (stati) s kom na isti stopnji estar al mismo nivel de alg

stōria f

1. zgodovina:
storia greca, romana grška, rimska zgodovina
storia medievale, moderna, contemporanea srednjeveška, novoveška, sodobna zgodovina
cattedra di storia e filosofia šol. katedra za zgodovino in filozofijo
il giudizio della storia sodba zgodovine
alterare, falsificare la storia potvarjati zgodovino
passare alla storia postati del zgodovine

2. zgodovina, zgodovinsko delo; pog. zgodovinski učbenik

3.
storia dell'arte, del cinema, del diritto, della filosofia, della tecnica zgodovina umetnosti, filma, prava, filozofije, tehnike
storia naturale naravoslovje

4. (osebna) zgodba; ekst. ljubezensko razmerje; pog. štorija:
ti racconterò la storia della mia vita povedal ti bom svojo življenjsko zgodbo
anni fa ebbe una storia con una cantante pred leti se je spečal z neko pevko

5. ekst. zgodba, zadeva; štorija:
non voglio più sentir parlare di questa storia o tej zadevi nočem slišati več
è la solita storia spet stara pesem

6. zgodba, povest, pravljica:
la storia dei cavalieri della tavola rotonda zgodba o vitezih okrogle mize
la storia di Cappuccetto Rosso pravljica o Rdeči kapici

7. izmišljotina; izgovor:
non credere, è tutta una storia nikar ne verjemi, saj je vse izmišljeno

8.
storie pl. izmikanje, mečkanje; cirkus:
su, non fare tante storie ne delaj no takega cirkusa!
PREGOVORI: la storia è maestra di vita preg. zgodovina je življenjska učiteljica

storílec (-lca) | -lka (-e) m, f autore (-trice); jur. soggetto:
storilec kaznivega dejanja l'autore del reato

storíti (-ím)

A) perf.

1. fare, eseguire; commettere:
storiti kaj v jezi, nalašč fare qcs. spinti dall'ira, fare qcs. apposta
storiti kaj dobrega, hudega fare del bene, del male
storiti kaznivo dejanje commettere reato
storiti svojo dolžnost fare il proprio dovere
storiti korak naprej fare un passo avanti

2. nareč. vet. figliare

3. nareč. agr. (obroditi) rendere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. storiti milost fare la grazia
PREGOVORI:
kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri non rimandare a domani quello che puoi fare oggi

B) storíti se (-ím se) perf. refl. star. (nastati) formarsi:
tema se mu je storila pred očmi gli si offuscò la vista, cadde in deliquio (dalla debolezza, dall'emozione)
milo se mu je storilo (pri srcu) ne fu commosso

stôti, stôta, stôto centésimo, -a; centeno, -a

stoti del la centésima parte

stôti -a, -o hundredth

stoti del hundredth (part)

stôti centième

stoti del la centième partie

stôti (-a -o) numer. centesimo; cento:
stota obletnica centesimo anniversario, centenario
stota stran pagina cento
stoti del ara centiara
stoti paragraf il paragrafo cento

stotíca (-e) f mat. cento; centinaio (pl. -ia):
povsem zasluženo so Ljubljančani s stotico še drugič premagali Postojnčane del tutto meritatamente i lubianesi si sono imposti anche la seconda volta sui postumiesi con uno score sopra i cento canestri

stóžec mat cono m

prisekani stožec cono truncado; tronco m de cono
svetlobni stožec cono luminoso; cono de luz
stožec (čok) sladkorja pilón m de azúcar
površina stožca superficie f del cono

strahôta (-e) f

1. orrore, atrocità:
vojne strahote, strahote koncentracijskega taborišča le atrocità della guerra, gli orrori del campo di concentramento

2. pena, tormento, fatica; paura:
bil je tak, da ga je bilo strahota pogledati era ridotto così male da far paura a guardarlo

strán (-í) f

1. lato, fianco, parte:
desna stran ceste lato destro della strada

2.
stran neba punto cardinale
štiri strani neba i quattro punti cardinali

3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa

4. časn., lit. pagina:
kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100

5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato

6. aspetto; lato:
pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile

7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male

8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano

9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
pog. šalo na stran scherzi a parte
evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn.

strán¹ lado m ; (del) parte f ; (v knjigi) página f ; jur parte f ; (smer) sentido m , dirección f ; (ladijska) costado m , banda f ; (bok) flanco m ; (telesa) costado m ; (enačbe) miembro m ; (časopisa) plana f ; fig (zadeve) aspecto m ; faceta f

desna (leva) stran derecha f, lado derecho (izquierda f, lado izquierdo)
štiri strani neba los cuatro puntos cardinales
sprednja stran lado anterior, (stavbe) frente m, fachada f principal, (kovanca) anverso m, cara f
zadnja stran lado posterior, parte f de atrás, (kovanca) reverso m, cruz f, (lista) dorso m
prava stran (blaga) el buen lado
šibka (močna) stran (fig) flaco m (fuerte m)
na tej (oni) strani del lado de acá (de allá); de este (aquel) lado
od vseh strani de todas partes
s strani de lado, de costado
z moje strani de mi parte
na vse strani hacia todos los lados, en todos los sentidos (tudi fig), en todas las direcciones
na strani 20 en la página 20
na drugi strani al (ali del) otro lado, (nasprotno) por otro lado, por otra parte
na obeh straneh, z obeh strani de ambos lados, de uno y de otro lado
gledano s te strani visto desde este punto, considerado en eso aspecto
imeti koga na svoji strani tener a alg de su parte
biti, stati na strani koga estar de parte de alg
vsaka stvar ima dve strani todas las cosas tienen su lado bueno y su lado malo
matematika je moja šibka stran las matemáticas son mi flaco
imeti svoje dobre strani (o osebi) tener sus buenas cualidades, (o stvari) tener sus ventajas
po strani oblicuamente; de través
po strani gledati koga mirar de soslayo (ali de reojo) a alg, fig mirar de (medio) lado a alg
po strani si posaditi klobuk ladear (ali poner ladeado) el sombrero
po strani viseti (o sliki) colgar torcido
napasti od strani (voj) atacar de (ali por el) flanco
nagniti se na stran (o ladji) inclinarse de banda
lotiti se, napasti koga na njegovi šibki strani atacar a alg por su flaco (ali por su punto débil)
dati, položiti na stran ob stran apartar, poner aparte (ali a un lado); reservar
potegniti koga na svojo stran (fig) atraer a alg a su partido
pretehtati vse strani problema considerar todos los aspectos de una cuestión
pustiti ob strani dejar de lado
treba bi bilo slišati obe strani debería oírse a las dos partes
stati komu ob strani asistir a alg, secundar a alg, apoyar a alg
postaviti se na stran koga ponerse de parte de alg
stopiti ob stran, na stran apartarse, hacerse a un lado
vzeti kaj z dobre strani ver sólo el lado bueno de a/c
iti na stran (potrebo) hacer sus necesidades

stranic|a ženski spol (-e …)

1. matematika die Seite
razmerje stranic das Seitenverhältnis
simetrala stranice die Mittelsenkrechte

2. (stranski del) der Seitenteil, postelje, omare ipd.: die Seite, die Seitenwand
ožja stranica die Schmalseite
pri stopnicah ipd.: die Wange; (bok) die Flanke

stránka (-e) f

1. polit. partito:
ustanoviti stranko fondare un partito
pristopiti k stranki, vpisati se v stranko aderire, iscriversi a un partito
delavska, kmečka, meščanska, socialistična stranka partito dei lavoratori, agrario, borghese, socialista
konservativna, napredna stranka partito conservatore, progressista
desničarska, sredinska, levičarska stranka partito di destra, del centro, di sinistra
množična stranka partito di massa
vladna, opozicijska stranka partito di governo, di opposizione
program, vodstvo stranke il programma, la direzione del partito

2. trg. cliente, avventore, acquirente

3. jur. parte:
pogodbeni stranki le parti di un contratto
nasprotni stranki le parti in causa
tožeča, prizadeta stranka parte civile, parte lesa; attore, convenuto

4. (stanovalec večstanovanjske hiše) inquilino, affittuario

stránka pol partido m ; (stanovanjski najemnik) inquilino m ; jur parte f ; (odjemalec) cliente m/f

član stranke afiliado m a un partido, miembro m de un partido, (iste stranke) correligionario m
vodja stranke jefe m de partido
kongres stranke congreso m del partido
vodstvo stranke jefatura f (ali dirección f) del partido
komunistična (ljudska, laburistična, desničarska, socialdemokratska, opozicijska, vladna) stranka partido comunista (populista, laborista, de la derecha, social-demócrata, de oposición, gubernamental)
nasprotna stranka (jur) parte f contraria
pravdna stranka parte f litigante
stranka pogodbenica parte f contratante
pripadati kaki stranki pertenecer a un partido
vstopiti v stranko ingresar en (ali afiliarse a) un partido

stránkin de(l) partido

strankina izkaznica carné m (ali carnet m) de afiliado (a un partido)
strankin kongres congreso m del partido
strankina linija línea f del partido
strankina politika política f partidista (ali de partido)
strankin program programa m político (ali del partido)
strankina skupščina asamblea f del partido
strankin izvršni odbor comité m ejecutivo del partido
strankino vodstvo jefatura f (ali dirección f) del partido
strankin znak insignia f de partido
strankin vodja jefe m de partido

stransk|i¹ (-a, -o)

1. (ob strani) seitlich; rastlinstvo, botanika seitenständig; (bočni) Lateral-; pravo (po stranski liniji) kollateral; Seiten- (del das Seitenstück, der Seitenteil, hodnik der Seitengang, predelek das Seitenfach, šiv die Seitennaht, rob der Seitenrand, transportni trak das Seitenförderband, trakt der Seitentrakt, žep die Seitentasche, stena die Seitenwand, krilo der Seitenflügel, naslanjalo die Seitenlehne, okno das Seitenfenster)

2. (z boka) Seit- ( športmet der Seitwurf)

stranski poganjek stalna zveza
botanika (del rastline) ▸ oldalhajtás

strapazzo m

1.
da strapazzo trpežen, poceni; pren. zanič:
vestito da strapazzo trpežna obleka
poeta da strapazzo slab pesnik, pesnikun

2. napor, garanje:
una vita di strapazzi garaško, trdo življenje
rimettersi dagli strapazzi del viaggio opomoči si od naporov potovanja