Franja

plēnus 3 (indoev. baza *pelH- liti, izlivati, polniti, stresati (prim. armensko hełum izliti, izlivati); prim. skr. piparmi = gr. πίμπλημι = lat. pleō [com-pleō, im-pleō] = got. fulljan = stvnem. fullen = nem. füllen, skr. párīṇaḥ = gr. πλῆϑος, πληϑός obilje, množica, skr. prānaḥ in pūrnaḥ = gr. πλήρης = lat. plērus in plēnus = sl. poln = hr., srbsko pun = lit. pìlnas = got. fulls = stvnem. fol = nem. voll, gr. πολύ, got. in stvnem. filu = nem. viel, stvnem. fule = nem. Volk, lat. plēbēs, populus, plūs, plūrimus, plērīque, manipulus)

1. poln (naspr. inanis, vacuus); kot adj. relat. z gen.: navis … plena argenti facti atque signati Ci., acerra turis plena H., tuguria plena hominum S., fons plenissimus piscium Ci.; pozneje (enako kot repertus) z abl.: urbs omni bellico apparatu plena L., plena domus ornamentis fanorum Ci.; abs.: poculum Cu., V., apparetque beata pleno Copia cornu H., pleno (sc. venti) velo subit ostia V. ali plenissimis velis navigare Ci. z napetimi (polnimi) jadri, plenis repente portis effusi L., velut ex pleno et abundanti Sen. ph., usque ad plenum Pall.; metaf.: plenior venustatis Ter., plenus timoris, spei C., plena exemplorum vetustas Ci.; redko: plenus sum exspectatione Ci., erant plena laetitiā omnia C.

2. occ.
a) debel, obilen, živôten (naspr. exilis): Cels., homo, iecur Ci., ire foras pleno tendebat corpore frustra H.
b) noseč, nosen, brej: uterus, venter O., femina, victima O., sus Ci.
c) poln = sit, nasičen: plenus eras minimo O.; pren. sit, naveličan: quae cupide petiit, mature plena reliquit H.

3. bogato oskrbljen (opravljen, opremljen, obložen), bogat s čim, obilujoč s čim, obilen: mensa V., domus H., pecunia Ci., plenissima villa H., plenae urbes Ci., exercitus plenissimus praedā L., castra plena curae Ci., oratio ali epistula plenior Ci. (snovno) bogatejši govor, (snovno) bogatejše pismo, oratio plena sententiis Sen. rh., pleniora … atque uberiora Romam perscribere C. obširneje pisati (poročati), v pismu (poročilu) pretiravati, crura (gr. acc.) thymo plenae (sc. apes) V. po nogah obilno obložene z materino dušico; pren.: quis Mario plenior inimicorum Ci., irae L., plenus vitii Pl., gloriarum plenior Pl. na vsa usta poveličuje svoja slavna dela, plenus negotiis Ci., ves zatopljen v delo, ves zaseden z dolžnostmi (nalogami), annis Plin. iun. dovolj star, zrel, polnoleten.

4. zelo številen, (mnogo)številen, zelo (številno, obilno) obisk(ov)an, poln ljudi, obljuden, ljudnàt (ljúdnat): agmen O., convivium Suet., plena Caesarum domus T., viae plenissimae C.

5. poln, popoln, polnoštevilen, cel: annus Ci., numerus Ci., cohortes Ci., legio, neque ea plenissima C. ne čisto polnoštevilna, duae male plenae legiunculae L., plenissimum lumen (sc. lunae) V. polna, pleno gradu S., L. s polnim (= urnim, hitrim) korakom, niti pleno vertice O. = na vso moč, concordia O., gaudium Ci., ius Icti., verbum plenum Ci. nekontrahirana beseda, syllaba plenior Corn. daljši zlog, pleno aratro sulcare Col. s celim plugom.

6. poln = môčen (močán), krêpek (krepák): cornix plena voce pluviam vocat V., pleniore voce Ci. (o govorniku), plenissima verba O. prav krepke, plenum vocis genus Ci. (o tonu glasu, ki se ob bolečini izvije iz grla z vso močjo), sonus (sc. vocis) nimium plenus Q.; occ. izdaten, močan, tečen: vinum, cibi Cels. — Od tod adv. plēnē

1. polno, obilno, izdatno: infundere Plin.

2. obilno = docela, popolnoma, povsem: plene sapientes homines Ci., si hoc plene vitare non potes Ci., plene perfectae munitiones C., plenius alere Q., partes suas plene exhibebat Val. Max., plenius ostendere Plin. natančneje, obširneje, illud plenissime, hoc restrictissime facere Plin. iun., plenissime ulcisci Fl., plenissime ad me pervenit animus tuus Sen. ph. popolnoma mi zadostuje, če si mi rade volje pripravljen ugoditi, plenissime parta victoria Vop., plenissime Silanus absolutus est Asc., in plenum Sen. ph., Plin. sploh, ad plenum Aus., Don., Eutr. popolnoma, v celoti.

pleskati se povratni glagol
neformalno (ličiti se) ▸ mázol
Nenehno se pleska in si barva lase, a vse tisto ji ne pomaga dosti. ▸ Folyton mázolja magát és festi a haját, de mindez nem sokat segít rajta.

plêsti (plêtem)

A) imperf.

1. lavorare a maglia, sferruzzare; agucchiare:
plesti nogavice fare la calza

2. intrecciare, intessere; tessere:
plesti vence intrecciare ghirlande
plesti kite fare le trecce
plesti košare intrecciare cesti
plesti s slamo impagliare
pren. plesti hvalnice komu tessere le lodi di qcn.

3. pren. tramare, ordire:
plesti zaroto tramare una congiura

4. pren. inventare:
plesti laži inventare menzogne
plesti besede o parlare, discorrere di

5. pren. macchinare, creare

B) plêsti se (plêtem se) imperf. refl.

1. girare; manifestarsi, apparire

2. diffondersi:
čudne govorice se pletejo o dogodku sul fatto si diffondono strane dicerie

3. pren. accadere, succedere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govorica se mu plete farfuglia, si impappina
govor se je pletel o si parlò, si discorse di
vprašanje, ki se je dolgo pletlo po njegovih možganih un problema che lo aveva assillato a lungo
plesti se s kom avere rapporti (intimi) con qcn.

plešec samostalnik
1. lahko izraža zafrkljivost (moški brez las) ▸ kopaszDva plešca se prepirata: Mislim, da si ti bolj plešast kot jaz. ▸ Két kopasz férfi vitázik egymással: Szerintem te kopaszabb vagy, mint én.
Povezane iztočnice: navadni plešec

2. Capsella (rastlina) ▸ pásztortáska
Spomladi lahko nabirate listje robid in malin, plešec ter druge zdravilne rastline. ▸ Tavasszal szeder- és málnalevelet, pásztortáskát és más gyógynövényeket gyűjthet.
Sopomenke: navadni plešec

3. Gyps fulvus (vrsta jastreba) ▸ fakó keselyű
Plešci so odlični in elegantni letalci, ki lahko med iskanjem hrane preletijo velike razdalje. ▸ A fakó keselyűk kitűnően és elegánsan repülnek, és élelemkeresés közben nagy távolságokat tudnak megtenni.
Sopomenke: beloglavi jastreb

plet samostalnik
(ogrinjalo) ▸ plédDa si ne nadenemo takoj težkega zimskega plašča, se lahko ogrnemo s pletom, v modi pa je tudi pončo. ▸ Ne nehéz télikabátba öltözzünk, kezdhetjük azzal, hogy plédbe bugyoláljuk magunkat, vagy poncsót terítünk magunkra.
Sopomenke: plašč

pljúniti (-em) | pljúvati (-am) perf., imperf. sputare, sputacchiare (tudi pren.):
pljuvati na sputare addosso a, su, in faccia a
pljuvati kri sputare sangue
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pljuniti na svojo čast sputare sul proprio onore
pljuniti komu v obraz sputare in faccia a qcn.
pljuniti komu denar sgraffignare il portafoglio a qcn.
pljuniti na moralo, na spodobnost fregarsene della morale, della decenza
pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
pljuvati v lastno skledo sputare nel piatto da cui si mangia, darsi la zappa sui piedi

pljùvača ž, pljùvāčka ž slina: gutati pljuvačku požirati sline, želeti si kako jed; progutati pljuvačku biti ozmerjan

plombage [plɔ̃baž] masculin plombiranje; plomba

se faire faire un plombage dati si plombirati zob

plomber [plɔ̃be] verbe transitif (za)plombirati; zaliti s svincem; technique prevleči s svincem, glazirati, posvinčiti; preveriti vertikalnost s svinčnico; argot trdo steptati, zvaljati

(se) plomber (nebo) postati svinčeno siv
plomber une dent, un wagon, un colis zaplombirati zob, vagon, paket
se faire plomber une dent dati si plombirati zob
plomber une poterie z grafitom prevleči lončeno posodo

plōrābilis -e (plōrāre) obžalovanja vreden, beden, klavrn: rancidulum quiddam balba de nare locutus, Phyllidas, Hypsipylas, vatum et plorabile si quid, eliquat Pers., verbisque sonat plorabile quiddam ultra nequitiam fractis et proelia narrat Cl.

plōrātor -ōris, m (plōrāre) tárnavec, tulež: si quis plorator collo tibi vernula pendet, haec quatiat tenera garrula sistra manu Mart.

plōrō -āre -āvī -ātum (prim. pluō, pluit)

I. intr.

1. kričati, kriče klicati: in Servi Tulli haec est: „si parentem puer verberit, ast olle plorassit (= ploraverit) paren[s], puer divis parentum sacer esto P. F., plorare nunc flere, sed apud antiquos inclamare significat Fest.

2. jokaje ali tarnaje kričati, glasno jokati, jadikovati, plakati, tarnati, tožiti, javkati, stokati, tuliti (naspr. ridere): faciam plorantem illum Pl., plorando fessus sum Ci., nil sibi legatum praeter plorare H., discunt lacrimare decenter quoque volunt plorant tempore quoque modo O., lacrimandum est, non plorandum Sen. ph., plorare est cum voce flere Serv., olim in ridendo, nunc in plorando libertas Ci., plorando fessus sum Ci. sit sem (dovolj imam) javkanja, javkanja (tarnanja, stokanja) sem se naveličal, te iubeo plorare H. (zakletev = gr. οἰμώζειν λέγω σοι) da bi te plentalo! bes te nesi (lopi, plentaj)! vrag te vzemi (pocitraj)!, plorare alicui Tib. svoje solze komu liti = prelivati solze pred kom, jokati na prsih koga, zjokati se pred kom (vpričo koga). —

II. trans. objokovati kaj, žalovati, jokati, tarnati, javkati, stokati zaradi koga (česa), nad kom (čim), za kom (čim): raptum iuvenem, turpe commissum H., ploratus rogus O., aliena Q.; z ACI ali inf.: Pr., aquam hercle plorat, quom lavat, profundere Pl., ploravere (kričali so) suis favorem non respondere meritis H., me tamen obicere incolis plorares Aquilonibus H.

plough² [pláu]

1. prehodni glagol
britanska angleščina orati, preorati; plužiti, brazditi
figurativno utirati pot
navtika brazditi, sekati valove (ladja)
sleng vreči pri izpitu

2. neprehodni glagol
orati, plužiti, brazdati; truditi se, mučiti se, prebijati se
sleng pasti pri izpitu

to plough a lonely furrow opravljati svoje delo sam
to plough the sands mučiti se zaman
to plough the sea ploviti po morju
to plough ahead neutrudno delati naprej, počasi napredovati
to plough back obogatiti zemljo (s travo, deteljo), figurativno ponovno vložiti dobiček v podjetje
to plough out izkopati, preorati
to plough under podorati, spodkopati
to plough up zorati
to plough through prebijati se skozi, prebiti se
to plough one's way utirati si pot

plūma -ae, f (morda iz *plus-mā, *plus-nā ali *plunk-sma, indoev. kor. *pleu- plavati, pluti [gl. pluō]; prim. lit. plùnksna pero, stvnem. fliogan = nem. fliegen, stvnem. flioga = nem. Fliege)

1. puh, mišja dlaka, mehko perje: Luc. fr., Varr., Lucr., Pr., Tib., O., H., L., Col., Sen. ph., Sen. tr., Ph., Sil. Stat. idr., animantes alias plumā, alias squamā videmus obductas Ci., plumae versicolores columbarum Ci., in modum plumae S. fr., in plumis delituisse Iovem O. kot labod, quem (sc. equum) pellis aenis in plumam (kakor gosto perje) squamis auro conserta tegebat V., dolium tenui plumā completum L., pluma adusta L., plumam amittere Plin. goliti se, mavsati se (o ptičih), avium plumae Sen. ph., Ap., plumae perdicum subalares Lamp.; meton. blazina: dormire in plumā Mart., Amyclaeā requiescere plumā Mart., pensilibus plumis vehi Iuv. v nosilnicah s pernatimi blazinami, fultum plumā versicolore caput Pr. blazina s pisano prevleko; pren.: nec me consules movent, qui ipsi plumā aut folio facilius moventur Ci. ep., pluma haud interest Pl. prav nič važno ni, vseeno je, quid ais, homo levior quam pluma Pl., si quid bene facias, levior plumā est gratia Pl., brachia molliora plumā Petr.

2. metaf.
a) (prvi) puh = prva ali „mlečna“ brada, „mah“: insperata tuae cum veniet pluma superbiae H.
b) luske na luskinastem oklepu: Stat.

plumbum -ī, n (morda enako kakor gr. μόλιβος, μόλυβδος, μόλιβδος, rodoško περιβολιβδῶσαι, epidavrsko βόλιμος izpos. neznanega sredozemsko-iberskega izvora)

1. svinec: Cat., Lucr., V., O., L. idr., dolia plumbo vincire Ca., liquidum H., nigrum Plin. svinec, album C., Plin. ali candidum Plin. kositer, cin, glandes liventis plumbi V., decem librae plumbi Lamp.

2. meton. svinčene stvari, izdelki iz svinca
a) svinčenka, svinčeni izstrelek, „želod“: plumbum funda iacit O.
b) svinčeni gumbi, svinčene kroglice, svinčeni všitki na borilni rokavici (borilnem jermenu, cestu, caestus): terga boum plumbo insuto rigebant V.
c) bič s svinčeno kroglico (svinčenko): Prud.
d) svinčena cev: aqua rumpit plumbum H.
e) svinčnik: membrana plumbo directa (začrtana) Cat.

3. metaf. plúmb, svinec neka očesna okvara: hac commanducata si oculus subinde lingatur, plumbum, quod est genus vitii, ex oculo tollitur Plin.

pò | po

A) adv.

1. (per) ciascuno:
v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

2. per, ○:
sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

B) po prep. (s tožilnikom)

I. per, ○:
poslati po zdravnika chiamare il medico
skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
po božje častiti venerare come Dio, come un dio
po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
hoditi po gozdu andare per il bosco
ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
stopati po cesti andare per la strada
plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
seči po knjigi prendere un libro
iti po opravkih adempiere impegni
iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
vprašati po imenu chiedere il nome
potreba po jedi bisogno di mangiare
pohlep po denarju avidità di denaro
žalovati po kom piangere qcn.

5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
po plačilu dietro pagamento
po povzetju dietro consegna
po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
oblačiti se po modi vestire alla moda
igrati po notah suonare secondo le note

7. (za izražanje sredstva) per:
poslati po pošti spedire per posta

8. (za izražanje vzroka) per, da:
po tvoji krivdi per colpa tua
sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

9. (za izražanje izvora) di, da:
okus po čokoladi sapore di cioccolato
smrdeti po žganju puzzare di acquavite
po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
obsoditi po krivem condannare ingiustamente
jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
po dekretu giusta il decreto

11. (za izražanje mere) a:
jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
plačevati po kosu pagare al pezzo

12. (za izražanje cene) a:
po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
po čem je vino? a quanto è il vino?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
priti po slovo venire ad accomiatarsi
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
po abecednem redu alfabeticamente
po kronološkem redu in ordine cronologico
po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
po drobcih minutamente
po dva in dva a due a due
jur. po hitrem postopku per direttissima
po krivici immeritatamente
po lastni ceni a prezzo di costo
po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
po malem a spizzichi
po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
po materini strani in linea materna
teta po materi zia materna
po mornarsko alla marinara
po možnosti possibilmente
po nagnjenosti tendenzialmente
po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
po običaju tradizionalmente
(naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
po predpisih normativamente
po rodu oriundo (adj.)
Tržačan po rodu oriundo di Trieste
po sebi razumljivo implicitamente
po splošnem mnenju a detta di tutti
(pluti) po toku (navigare) a seconda
po videzu all'aspetto
pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
po vseh štirih carponi
PREGOVORI:
po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza

pobárvati colorer ; (lase, blago) teindre; peindre

pobarvati se se peindre, se teindre
pobarvati blago teindre un tissu
pobarvati si lase se teindre (les cheveux)
lase si svetlo pobarvati se décolorer les cheveux
pobarvati si ustnice se mettre du rouge aux lèvres
modro, rdeče, zeleno pobarvati colorer (ali teindre, peindre) en bleu, rouge, vert
dati pobarvati faire teindre

pobésiti (-im) | pobéšati (-am)

A) perf., imperf.

1. (obesiti) impiccare, appendere

2. (povesiti) abbassare; chinare:
pobesiti oči abbassare gli occhi, lo sguardo

B) pobésiti se (-im se) | pobéšati se (-am se) perf., imperf. refl. abbassarsi, chinarsi; pren. sgonfiarsi:
po blamaži se mu je greben pobesil dopo la brutta figura che ha fatto si è sgonfiato

poblíže de plus près

pobliže si kaj ogledati voir quelque chose de (plus) près

pobôsti (-bôdem) perf.

1. (z rogovi) cozzare, fare a cornate

2. pungere; bucare; pren.
jeza ga je pobodla si arrabbiò, montò in collera; pog. si incavolò