Franja

hebrejščina samostalnik
(jezik) ▸ héber [nyelv]Uradna jezika Republike Izrael sta hebrejščina in arabščina. ▸ Izrael két hivatalos nyelve a héber és az arab.

hedge² [hedž] samostalnik
živa meja, živica, seč
figurativno zapreka, pregraja
ekonomija zavarovanje proti izgubi (z drugim kritjem)

dead hedge kamnita ograja
quickset hedge živa meja (iz dreves, grmovja)
figurativno stone hedge zid, pregraja
a hedge of police policijski kordon
over hedge and ditch čez drn in strn
it doesn't grow on every hedge ne raste na vsakem grmu, se redko najde
to be on the wrong side of the hedge motiti se
to sit on the hedge ne izreči se, biti pol ptič pol miš

Hēgēsārētos -ī, m Hegezarét, neki Tesalec iz Larise: Ci. ep., C.

Hēgēsiās -ae, m (Ἡγησίας) Hegézias,

1. grški govornik in zgodovinopisec: Ci.

2. grški pisatelj: Varr.

3. grški filozof iz Kirene: Val. Max.

Hēgēsīnus -ī, m (Ἡγησίνους) Hegezín iz Pergama, platonistični filozof (okrog l. 185), Evandrov učenec in Karneadov učitelj: Ci.

Hēgiās -ae, m (Ἡγίας) Hégias, kipar iz Aten: Plin.

helcium -iī, n (iz gr. ἕλκω vlečem) komat, jarem: Ap.

Hēliadēs -um, f (Ἡλιάδες) Heliáde, hčere Helija ( Ἥλιος, Sol) in Klimene (Κλυμένη, Clymenē), Faetontove (Φαέϑων, Phaëthon) sestre: Faetúza (Φαέϑουσα), Lampétija (Λαμπετίη) in Ajgla (Αἴγλη). Ko so objokovale smrt svojega brata, je iz njihovih solz nastal jantar, same pa so se spremenile v topole (ali jelše): Hyg., Iuv., pater Heliadum O., nemus Heliadum O. topoli, (jagnedi), Heliadum lacrimae O. ali gemma Heliadum Mart. jantar.

helianthes -is, n (gr. *ἑλίανϑες iz ἕλιξ zavit in ἄνϑος cvetlica) bot. heliant, neka mirti podobna ovijalka: Plin.

Hellānīcus -ī, m (Ἑλλάνικος) Helaník, grški logograf iz Mitilene okrog l. 450: Ci., Gell.

hēlluor (hēluor, ēl(l)uor) -ārī -ātus sum (morda z nepristnim „h“ iz *ēd-louor, sor. z edō jem, žrem) žreti, razsipno —, razkošno —, potratno živeti, zapravljati: tu meo periculo helluabare Ci., quibuscum iam in exostra helluatur Ci., parum eluatus est? Cat., h. in patrimoniis Gell. vse svoje imetje zapraviti; pren.: quasi helluari libris Ci. naslajati se s knjigami, ille gurges helluatus tecum simul rei publicae sanguine Ci. ki se je … gostil s krvjo državljanov.

Helvidius 3 Helvidij(ev), ime rim. rodu; poseb.

1. P. Helvidius Rufus Publij Helvidij Ruf (Rdečelasec), rim. vitez, Kluentijev prijatelj: Ci.

2. Helvidius Priscus Helvidij Prisk, l. 51 po Kr. vojskovodja v Kapadokiji: T.

3. Helvidius Priscus, zet Trazee Petusa (Thrasea Paetus), tribunus plebis l. 56 po Kr.; Neron ga je pregnal iz Italije, za časa Vespazijana pa so ga kot neupogljivega republikanca usmrtili: T., Plin. iun., Iuv., Suet.

hēmicillus -ī, m (iz gr. ἥμισυς pol in κιλλός osel) polosel, kot psovka: Ci. ep. (?).

hēmicyclium -liī ali -lī, n (gr. ἡμικύκλιον)

1. polkrog: Vitr., Plin. iun.

2. occ.
a) polkrožen naslanjač za eno ali več oseb, stol z ročaji: Sid., domi in hemicyclio sedens Ci.; taki stoli, toda iz kamna, so bili tudi na javnih prostorih, da so ljudje na njih lahko počivali: Suet.
b) neke vrste polkrožna sončna ura: Vitr.

hēmīna -ae, f (gr. ἡμῖνα iz ἡμι … pol, prim. sl. „pol-ič“) poliček, četrtinka, merica, kot tekočinska mera = 1/2 sekstarija, kot votla mera = 1/16 sekstarija, približno = 0,44 litra: Gell., Vop., h. vini Ca., Pl., Sen. ph., aquae Cels., Cael., olei et aceti Cels., sanguinis Sen. ph., tritici Cels.; sploh mera: heminae iniquae Pers. krive mere. — Kot nom. propr. Hēmīna -ae, m Hemína, rimski priimek, npr. L. Cassius Hemina Lucij Kasij Hemina, letopisec: Plin., Gell.

hendecachordus 3 (gr. iz ἕνδεκα in χορδή) enajststrunski, enajsterostrun: Boet.

hendecagōnus 3 (gr. iz ἕνδεκα in γωνία) enajsterokotnik: Boet.

-hengst, der, možakar, dedec (Bürohengst dedec iz urada)

heptabolus 3 (iz gr. ἑπτά in βάλλω) sedmerousten = ki se izliva v sedmerih odtokih: lacus Vitr.

heptaneuros -ī, f (iz gr. ἑπτά in νεῦρον) bot. heptanevra, neka rastlina: Ap. h.