Franja

grondare

A) v. intr. (pres. grondo) kapljati, cureti; ekst. liti:
il sudore gli grondava dalla fronte pot mu je lil s čela

B) v. tr. teči, liti:
la ferita gronda sangue iz rane teče kri
mani che grondano sangue pren. krvave roke; roke, ki so se umazale s krvjo

grow^* [grou]

1. neprehodni glagol
rasti (in na)
pridobivati; uspevati; naraščati, večati se; razvijati se; višati se; postajati (on)
prirasti, zrasti s čim

2. prehodni glagol
gojiti; obdelovati; pustiti rasti

to grow a beard pustiti si rasti brado
to grow into fashion postati moden
to grow out of fashion priti iz mode
to grow weary naveličati se
to grow well ozdraveti
to grow worse poslabšati se
to grow better izboljšati se
to grow out of use ne se več uporabljati
to grow less manjšati se
to grow old starati se

grozdje samostalnik
(sadje) ▸ szőlőPovezane iztočnice: belo grozdje, namizno grozdje, rdeče grozdje, črno grozdje

Grund, der, (-es, Gründe)

1. (Boden) tla, (Grundbesitz) posest, zemljišče, zemlja; (Talsohle) dno doline, dolina; von Gewässern: dno; (Hintergrund) ozadje; Tierkunde beim Schwanz: koren; Grund und Boden zemljiška posest

2. (Fundament) temelj, osnova, (Ursache) vzrok, (Begründung) utemeljitev, (Veranlassung) razlog, ich habe meine Gründe imam razloge; zureichender Grund zadostni razlog; auf Grund (von) na osnovi (česa); einer Sache auf den Grund gehen iti/priti (nečemu) do dna; ein Schiff: auf Grund setzen nasesti (z ladjo), potopiti (ladjo); aus Gründen... iz razlogov; aus guten Gründen z dobrimi razlogi; aus diesem Grunde zato, iz tega razloga; bis in den Grund zerstören popolnoma (uničiti); im Grunde pravzaprav; im Grunde genommen v bistvu; in Grund und Boden wirtschaften: uničiti, sich schämen: vdirati se v zemljo (od sramu); von Grund auf/aus temeljito, korenito

grundiō: CAECIL. FR., LAB. FR., VARR. ET QUADR. AP. NON., po ljudski izgovarjavi (s priličenjem (asimilacijo)) grunniō: PLIN., IUV., SUET. FR., -īre -iī -ītum (onomatop., prim. gr. γρῦ kruljenje, γρῦλος, γρύλλος, γρύσσων prašiček, γρύζω [iz *γρύδjω] krulim,) kruliti, krohati (o svinjah); metaf.: grundibat CAECIL. FR.

guante moški spol rokavica

guante de cabritilla glazé rokavica
guante forrado podložena rokavica
arrojar (echar) el guante koga izzvati
echarle el guante a uno koga zgrabiti, ujeti, v ječo vtakniti
poner a uno como un guante koga okrog prsta oviti
guantes pl napitnina
guantes de boxeo rokavice za boksanje
guantes de hilo rokavice iz sukanca
guantes de punto pletene rokavice
ponerse (quitarse) los guantes obleči (sleči) rokavice

gubernō -āre -āvī -ātum (izpos. iz gr. κυβερνάω)

1. krmariti, krmiti; abs.: tristi cum corde ENN. FR., bene aut male CI., ut si nautae certarent, quis eorum potissimum gubernaret CI., tranquillo mari g. L., ars gubernandi Q. krmarska umetnost; preg.: gubernare e terra L. na kopnem krmariti = iz varnega zavetja drugim v nevarnosti svetovati; trans.: g. navem ENN.

2. metaf.
a) abs. krmilo ravnati, krmariti, krmiti; sploh voditi, vladati: iam pridem gubernare me taedebat CI., in tanta tempestate te gubernare non posse CI. (o ljudskem tribunu), omnia te gubernante naufragia metuebam CI., non est loquendum, sed gubernandum SEN. PH., deus ..., qui regat, qui gubernet CI., fortuna gubernans LUCR.
b) trans. (s konkr. in abstr. obj.) krmariti = ravnati, voditi, vladati, upravljati: rem docte PL., qui eos (pueros) gubernat animus TER., rei publ. navem gubernavi CI., qui tum rem publ. gubernabant CI., cum unus omnia gubernet CI., g. civitatem, urbem, orbem terrarum, bellum, motum fortunae petitionem, quaestionem, iura, mentes, tormenta CI., vitam ratione LUCR., currum SEN. TR., equum MART., vocem PETR., iter pedibus FL., equites VOP.; v pass.: quo (bono) vita gubernari possit CI., ut commodum commune mutuis officiis gubernetur CI., Caesar meis consiliis adhuc gubernatus CI. EP.; occ.: damna gubernare crudelis belli SIL. previdno odvrniti večjo škodo.

gueule [gœl] féminin gobec, žrelo; usta, (velika, široka) odprtina; vhod; luknja; populaire gobec; figuré, familier videz, zunanjost, oblika, postava

ta gueule! (populaire) jezik za zobe!
gueule d'un canon, d'un four žrelo, odprtina pri topu, pri peči
gueule cassée (populaire) oseba s poškodbo v obrazu (zlasti vojaki iz prve svetovne vojne)
gueule fraîche (populaire) požeruh
gueule de raie, d'empeigne (populaire) spaka, obraz, ki kliče po klofuti
fine gueule (familier) sladkosnedež, gurman
aller se faire casser la gueule iti v smrtno nevarnost
il n'a que la gueule (familier) samo gobec ga je
avoir la gueule de bois imeti suho grlo, imeti »mačka«
avoir une bonne (sale) gueule (familier) imeti simpatičen (antipatičen) obraz
se casser la gueule pasti (na obraz)
casser la gueule à quelqu'un udariti, tepsti koga (po obrazu)
donner sur la gueule à quelqu'un (populaire) komu usta (gobec) zamašiti, po obrazu ga lopniti
être fort en gueule, avoir la gueule ouverte (populaire) imeti velik gobec, dolg jezik
faire une gueule (familier) (na)šobiti se, (na)kremžiti se, obraze delati
se jeter dans la gueule du loup neprevidno se izpostaviti gotovi nevarnosti

guichet [gišɛ] masculin (blagajniško ipd.) okence; blagajna; okence v vratih

guichet pour télégrammes okence za brzojavke
guichet d'une cellule okence v vratih ječe
les guichets du Louvre obokani prehodi, ki vodijo iz dvorišča Louvra
faire la queue au guichet čakati v vrsti (repu) pri okencu
heure féminin de la fermeture des guichets čas zapiranja (blagajniških ipd.) okenc

Guinnessova knjiga rekordov stalna zveza
(publikacija) ▸ Guinness Rekordok Könyve
Sodeč po Guinnessovi knjigi rekordov iz leta 1996 je to najdaljša beseda v nemščini. ▸ Az 1996-os Guinness Rekordok Könyve szerint ez a leghosszabb német szó.
Sopomenke: Guinnessova knjiga

guizzare v. intr. (pres. guizzo)

1. švigati, šiniti:
le fiamme guizzano plameni švigajo
far guizzare le dita sulle corde glasba plesati s prsti po strunah, igrati spretno in elegantno

2. pren. uiti, izmuzniti se:
guizzare dalle mani dei nemici izmuzniti se iz sovražnikovih rok
è guizzato dal letto hitro je vstal s postelje

gúma rubber, india rubber, caoutchouc; (pnevmatika) (pneumatic) tyre

regenerirana gúma reclaimed rubber
trda gúma hardened rubber
defekt gúme blowout, puncture
rokavice iz gúme rubber gloves pl, insulating gloves pl
čolnič iz gúme rubber dinghy
penasta gúma sponge rubber, sprayed rubber, foam rubber

gumb moški spol (-a …)

1. na obleki: der Knopf, -knopf (iz biserovine Perlmuttknopf, na ovratniku Kragenknopf, hlačni Hosenknopf, manšetni Manschettenknopf, rožen Hornknopf, srajčni Hemdenknopf, usnjen Lederknopf)
na gumbe geknöpft, od vrha do spodaj: durchgeknöpft
zapenjanje z gumbi der [Knopfverschluß] Knopfverschluss
vrsta gumbov die Knopfreihe
gumb je odpadel der Knopf ist ab

2. der Knopf; vrtljivi: der Drehknopf; (tipka) der Druckknopf; (stikalo) der Betätigungsknopf; -knopf (na vratih Türknopf, za aretiranje Arretierungsknopf, za brisanje Auslöschknopf, za hladni start Kaltstartknopf, za nastavitev Einstellknopf, Justierknopf, za nastavitev datuma Datumsknopf, za odčitavanje Abtastknopf; za vračilo denarja Rückgabeknopf, zvonca Klingelknopf, nastavni Stellknopf, preskusni/preskuševalni Prüfknopf)
za upravljanje strojev der Bedienungsknopf
varovalni gumb za vrata der Türanschlag
pritisniti na gumb den Knopf betätigen
s pritiskom na gumb auf Knopfdruck, durch Knopfdruck

gúmb (-a) m

1. obl. bottone:
gumbi iz kosti, biserovine, zlati gumbi bottoni d'osso, di madreperla, dorati
manšetni gumbi (bottoni) gemelli

2. (nastavek za vklapljanje, prijemanje) bottone; pulsante:
gumb dvigala, hišnega zvonca, radijskega aparata il bottone dell'ascensore, del campanello, della radio
aparat s številnimi gumbi apparecchio con numerosi pulsanti

3. lov. (gumbu podoben rog pri srnjaku) bottone

gumia -ae, m, f (izpos. iz umbr. gomia = lat. gravidus ter sor. z gr. γέμω, γόμος in lat. gemō, gl. gemō) pravzaprav „debelotrebušnik“, od tod sladkosnednež, požeruh, zapravljivec: LUC. AP. CI., AP.

guscio m (pl. -sci)

1. lupina, luščina; oklep:
il guscio delle noci orehova lupina
il guscio dei piselli grahova lupina
il guscio d'uovo jajčna lupina
uova al guscio mehko kuhana jajca
il guscio della tartaruga želvji oklep

2. lupina, majhna ladja, hišica:
tenersi, stare nel proprio guscio pren. držati se zase, zapirati se v svojo lupino
uscire dal proprio guscio pren. stopiti iz starih tirnic

3. toskansko prevleka

4. ogrodje, lupina

gustō -āre -āvī -ātum (prim. gr. γεύω [iz *γεύσω] dam (p)okusiti, γεύομαι (p)okušam, lat. gustus, gustātus, gustātiō, gustātor)

1. (p)okusiti, zakusiti, kaj malega užiti, použi(va)ti, zauži(va)ti: foris aliquantillum etiam quod gusto, id beat PL. le to malo, kar še zunaj hiše jem, g. aquam CI. EP., leporem et anserem et gallinam C., panem PETR., SUET., lotos gustata O., gustatus sanguis PLIN.; s praep.: ex quo (fonte) pecus nullum gustat VITR., gustare de potione SUET.; abs.: quorum nemo gustavit cubans CI. ni trohice (grižljaja) použil, in cubiculum se quasi gustaturus contulit SEN. PH., acre gustatu alypon PLIN. ostrega okusa, lavabatur, deinde gustabat PLIN. IUN. je použival nekoliko grižljajev (zalogajev); occ. zakusek (= prvo jed pri obedu) zaužiti: gustantibus adhuc nobis repositorium allatum est cum corbe PETR.

2. metaf. (p)okusiti, uži(va)ti, použi(va)ti, zauži(va)ti, poizkusiti (poskusiti), preizkusiti (preskusiti), spoznati, udeležiti se, deležen biti česa: civilem sanguinem CI., Metrodorum CI. nekaj časa poslušati, nullam partem sanae rei publ. CI. EP., primis, ut dicitur, labris gustare physiologiam CI. fiziologijo („životoslovje“) z robom ustnic ... pokusiti, haec (studia litterarum) sensu g. CI. uživati, g. amorem vitae LUCR., de sene lucellum H. lep dobiček imeti od starca.

gutter¹ [gʌ́tə] samostalnik
žleb; obcestni jarek, kanal
figurativno ulica; revna četrt; socialno najnižji sloji
figurativno blato
tisk notranji rob tiskane strani

to rise from the gutter izhajati iz najnižjih družbenih slojev
the language of the gutter prostaški jezik
to take s.o. out of gutter rešiti koga revščine

guttus (gūtus) -ī, m (gutta) vrč z ozkim vratom, iz katerega je tekočina le kapljala, ročka, konva, poseb. za olje, s katerim so se mazilili po kopeli: GELL., plena componit linter guto IUV., nec opposito pavidus tegit inguina guto IUV.; tudi vinski vrč ubožnejših ljudi pri obedu, poseb. pa pri daritvah (libationes); iz njega so kapali vino na darilno skledico (patera): VARR. cum patera guttus H., guttus faginus PLIN.

Gȳgēs -is in -ae, acc. -ēn, m (Γύγης) Gíges.

1. ljubljenec lidijskega kralja Kandavla, ki je kralja umoril in sam postal lidijski kralj (l. 716–678), ustanovitelj vladarske rodovine Mermnadov; slovel je po svojih zakladih in svoji sreči: CI., IUST. Od tod adj. Gȳgaeus 3 Gigesov, gigeški, meton. = lidijski: lacus Gyg. PR. ali stagnum Gyg. PLIN. Gigeško (Lidijsko) jezero pri Sardah.

2. lep mladenič iz karijskega Gnida (Knida): H.

3. Trojanec, ki ga je ubil Turn: V.