Franja

spòl (naravni) sexo m ; gram género m

moški (ženski, srednji) spol (gram) el género masculino (femenino, neutro)
močni (šibki) spol el sexo fuerte (débil)
lepi (ženski) spol el bello sexo
grdi (moški) spol el sexo feo
ljudje obeh spolov personas f pl de uno y otro sexo, personas de ambos sexos
brez razlike spola in starosti sin distinción de sexo ni de edad
določitev spola (med) determinación f del sexo

spolium -iī, n (morda iz indoev. kor. *(s)p(h)el(H)- (raz)cepiti, razrivati; prim. skr. phálati (on) brsti, kali, phālaṣ lemež, phálakam deska, paṭati cepiti se, sphálati (on) izkrči, spāṭayati (on) cepi, gr. at. ψαλίς = ajol. σπαλίς škarje, gr. ἄσπαλον, σπόλια, σπαλύσσετται = σπαράσσεται Hsch., σπολάς -άδος slečena koža, slečen kožuh, sl. pleti, lit. spãliai pezdír, stvnem. spaltan = nem. spalten)

1. sneta ali slečena živalska koža: spolium ferae, leonis O., pecudis O. ovnova koža, viperei monstri (= Medusae) O., pellibus et spoliis corpus vestire ferarum Lucr., saepe videmus illorum (sc. serpentium) spoliis vepres … auctas Lucr. z njihovimi levi.

2. klas. le v pl.
a) ubitemu sovražniku odvzeta obleka, odvzeta oprava (v celoti ali njen del): Enn. ap. Ci. idr., princeps Horatius ibat trigemina (trojčkov) spolia prae se gerens L., spolia legere L., spolia opima L., V. vojskovodjeva, sovražnikovemu vojskovodju odvzeta oprava, spoliis indutus V., victores praedā Rutuli spoliisque potiti V., spoliaque et praedas ad procuratores referre T.; o Ahilovi opravi: virtutis honor spoliis quaeratur in istis O.; neklas. in pesn. v sg.: Turnus ovat spolio V., Actoris Aurunci spolium V., nobile Gergeni spolium Sil., quam (sc. praedam) velut spolium victi hostis ostentent Iust.; pren.: spirante etiam re publica ad eius spolia detrahenda advolaverunt Ci.
b) vsak premaganemu sovražniku odvzeti plen, rop: Fl. idr., multa … spolia praeferebantur C., forum classium spoliis ornatum Ci. z uplenjenimi ladijskimi kljuni (rilci), spolia hostium Ci. (kipi idr.), agrorum L. s polj, Asia, spolium regis Antiochi S. fr., spoliis Orientis onustus V., spolia navalia Suet., ut Athenae ex spoliis Lacedaemoniorum restituerentur Iust.; meton. plen, dobljen po zmagi = zmaga: ampla spolia referre V.

3. metaf. sploh plen, rop: si spoliorum causā vis hominem occidere Ci., sociorum spolia Ci. zaveznikom ugrabljena lastnina, ut aliorum spoliis nostras facultates augeamus Ci. s tem, kar smo drugim (od)vzeli, consulatum ex victis illis spolia cepisse S. kot plen, spoliis civium exstructa domus T. iz imetja, odvzetega državljanom, raptis consularibus spoliis T., quos (sc. praefectos centurionesque) spoliis et sanguine expleverint T., ne spolio poteretur hostis Suet.; pesn. v sg.: ille meae spolium virginitatis habet O. mi je vzel devištvo, spolium sceleris O. (o zlatih laseh, ki jih je Scila zaplenila svojemu očetu in jih prinesla Minosu), mendici spolium Petr. beraška obleka, ego hostilis vocabuli spolium prae me fero (= vzdevek „Sarmaticus“) Amm. — Vulg. soobl. spolia -ae, f: cum magna spolia Aug.

spomín memoria f ; recuerdo m ; remembranza f ; reminiscencia f ; conmemoración f

spomini pl memorias f pl
po spominu de memoria
v spomin na en memoria de, a la memoria de; en recuerdo de; en conmemoración de
spomin na preteklost evocación f del pasado
vtisnjen v spomin impreso en la memoria
slab spomin falta f de memoria, memoria f flaca
imeti slab spomin ser flaco de memoria
moj spomin je kot rešeto soy muy flaco de memoria
spomin iz mladosti recuerdo m de juventud (ozir. de la infancia)
krajevni spomin memoria f local
popotni spomini recuerdos m pl de(l) viaje
imeti dober (slab) spomin tener buena (mala) memoria
imeti kratek spomin ser corto de memoria
izbrisati iz spomina borrar de la memoria
imeti v spominu tener en memoria
izgubiti kaj iz spomina olvidar a/c, perder el recuerdo de a/c
obdržati kaj v spominu conservar (ali retener) en la memoria a/c
ohraniti lep spomin guardar grato recuerdo
imeti dober spomin za datume (za imena) tener buena memoria para (ali retener bien) las fechas (los nombres)
poklicati komu kaj v spomin (spomniti koga na kaj) recordar a alg a/c, hacer recordar a alg a/c
poklicati si kaj (zopet) v spomin recordar (ali recordarse de) a/c
slaviti spomin conmemorar
uiti iz spomina borrarse de la memoria
ušlo mi je iz spomina se me ha ido de la memoria
če me (moj) spomin ne vara si mal no recuerdo, si la memoria no me es infiel

spomínjati (-am) | spómniti (-im)

A) imperf., perf.

1. ricordare, rammentare, richiamare alla memoria:
to me spominja na nekdanje dni questo mi ricorda i bei vecchi tempi

2. spominjati na somigliare a, rammentare:
njegova soba spominja na brlog la sua stanza somiglia a una tana

B) spomínjati se (-am se) | spómniti se (-im se) imperf., perf. refl.

1. ricordare, rammentare; ricordarsi di, risovvenirsi di:
spomniti se matere ricordarsi della madre

2. (praznovati, obhajati) commemorare, celebrare:
letos se bomo spomnili pesnikove dvestoletnice quest'anno si celebrerà il bicentenario della nascita del Poeta

spondylion ali spondylium -iī, n (tuj. σπονδύλιον)

1. bot. déžen, bŕšč (Heracleum spondylium Linn.): Plin.

2. hrbtenično ali vratno vretence: Isid. (ki piše v pl. spondilia).

3. mesnati del ostrig in školjk, sklep: Cael.

spondylus -ī, m (tuj. σπόνδυλος, σφόνδυλος)

1. hrbtenično ali vratno vretence: Plin., P. Veg.

2. mesnati del ostrig in školjk, sklep: Col., Plin.

3. poklopec, neka bodičasta školjka (Spondylus gaederopus Linn.): Metellus ap. Macr., Sen. ph., Col. (ki piše sphondylus), Plin., Mart.

spòr (spôra) m conflitto, contrasto, controversia, questione, contenzioso, dissapore, dissidio, diverbio, lite; jur. il contendere, vertenza; (dolgotrajen spor) querelle; vulg. scazzo:
predmet spora oggetto del contenzioso, del contendere
interesni, kompetenčni spor conflitto di interessi, di competenza
poravnati spor comporre una controversia, un dissidio
rešiti spor risolvere una vertenza
pren. jabolko spora il pomo della discordia
spor med zakoncema dissapori fra i coniugi
bistvo spora il nodo della questione

sporèd programa m

sprememba sporeda alteración f (ali modificación f) del programa
gledališki spored repertorio m
spored oddaj (radio) orden m de las emisiones
delovni spored programa de trabajo
spored predavanj programa de cursos y conferencias
študijski spored programa de estudios
zabavni (televizijski) spored programa recreativo (de televisión)
strankin spored (pol) programa del partido

spoštováti (-újem) imperf. rispettare, stimare, onorare; osservare, tener fede (a):
spoštovati starše rispettare i genitori, onorare il padre e la madre
spoštovati obveznosti onorare gli impegni
spoštovati zakone rispettare le leggi
rel. spoštovati petek osservare l'astinenza, il digiuno del venerdì, il venerdì di magro

spoznánje (-a) n

1. il conoscere; conoscenza:
čutno, intuitivno, razumsko spoznanje conoscenza sensitiva, intuitiva, razionale
rel. drevo spoznanja l'albero della conoscenza, del bene e del male

2. coscienza, consapevolezza; esperienza:
spoznanje, da jo prijatelj vara, jo je prizadelo la consapevolezza che l'amico la tradiva, fu per lei un grave colpo
življenjska spoznanja le esperienze di vita

3. za spoznanje (v adv. rabi izraža zelo majhno stopnjo) un pochino, un tantino:
za spoznanje se zrediti ingrassare un pochino

sprednj|i [é] (-a, -e) der/die/das vordere, Vorder- (del der Vorderteil, možgani das Vorderhirn, rob die Vorderkante, sedež der Vordersitz, vhod der Vordereingang, zob der Vorderzahn, noga živalstvo, zoologija der Vorderfuß, krilo živalstvo, zoologija der Vorderflügel, krača die Vorderhaxe, prema die Vorderachse, vrata die Vordertür, kolo das Vorderrad, pročelje die Vorderfront, stopnice die Vordertreppe); letalstvo (nosni) Bug- (kolo das Bugrad)

sprédnji (-a -e) adj. anteriore, davanti:
sprednje, zadnje kolo ruota anteriore, posteriore
sprednji, hrbtni del oblačila il davanti, il didietro dell'abito
sprednja, zadnja stran kovanca, medalje il diritto, il rovescio della moneta, della medaglia
avt. žarg. avtomobil na sprednji pogon automobile a trazione anteriore
lingv. sprednji samoglasniki vocali anteriori
navt. sprednji krov ponte di prua, castello
sprednje jadro trinchetto
anat. sprednji možgani prosencefalo

spreglédati (-am) | spregledováti (-újem) perf., imperf.

1. aprire gli occhi; vedere

2. capire, intuire, indovinare; smascherare:
spregledati namene nekoga intuire le intenzioni di qcn.
spregledati špekulanta smascherare lo speculatore

3. non vedere, lasciarsi sfuggire:
voznik je spregledal prometni znak il conducente non vide il segnale stradale
spregledati rdečo luč passare col rosso
med popravljanjem krtačnih odtisov sem spregledal nekaj napak nel correggere le bozze di stampa mi sono sfuggiti alcuni errori

4. (hote ne videti česa nedovoljenega) lasciar perdere, sorvolare (su)

5. (ne upoštevati) ignorare, trascurare:
spregledati nekaj pomembnih dejstev trascurare alcuni importanti dati di fatto

6. jur. esentare, esimere, dispensare (da); condonare:
spregledati dolg esentare qcn. dal pagamento del debito

sprejèm (-éma) m accoglienza, accoglimento; accettazione; ammissione; assunzione; ricezione; approvazione:
gostoljuben, prijazen sprejem accoglienza calorosa, cordiale
sprejem prošnje accoglimento della domanda
sprejem denarja, pošiljke accettazione del denaro, del pacco
sprejem na izpit ammissione all'esame
sprejem novih članov ammissione di nuovi membri (in una società)
sprejem v službo assunzione
radijski, televizijski sprejem ricezione radiofonica, televisiva
sprejem zakona approvazione di una legge
javni, zasebni sprejem udienza pubblica, privata
trg. sprejem menice accettazione (della cambiale)

sprejétje (-a) n
sprejetje odloka, zakona approvazione del decreto, della legge
sprejetje prošnje accoglimento della domanda
sprejetje kake ideje adesione a un'ideologia
sprejetje novih članov iscrizione di nuovi membri

spremémba cambio m ; alteración f ; (delna) modificación f ; variación f

spremembe pridržane (ekon) salvo modificación
poln sprememb (muy) variado
za spremembo para cambiar
sprememba kazni (jur) conmutación f de pena
sprememba naslova (bivališča, mišljenja, smeri, vremena, zraka) cambio de dirección (de domicilio, de opinión, de dirección, del tiempo, de aires)
tehnične spremembe innovaciones f pl técnicas
biti podvržen spremembam estar sujeto a modificaciones
on ima rad spremembe le gusta cambiar, es inconstante, prefiere los cambios
uvesti (doživeti) spremembo introducir (experimentar) una modificación

sprémstvo (-a) n

1. compagnia, accompagnamento, seguito, corteggio; scorta; ekst. codazzo:
odpotoval je v spremstvu prijateljice è partito accompagnato dall'amica
šampion ima vedno spremstvo občudovalcev il campione è sempre accompagnato dal codazzo dei suoi tifosi
odpluti v spremstvu dveh bojnih ladij salpare con la scorta di due navi da guerra

2. (skupina ljudi, ki spremlja zaradi varstva, ugleda ipd. ) scorta; seguito, entourage:
oboroženo spremstvo scorta armata
spremstvo ministra il seguito, l'entourage del ministro

sprostítev (-tve) f

1. decontrazione, distensione; ekst. sblocco, sviluppo; scarico:
sprostitev mišic decontrazione dei muscoli
sprostitev energije scarico di energia

2. liberalizzazione, svincolo:
sprostitev maloobmejnega prometa liberalizzazione del piccolo traffico di confine

spuntare¹

A) v. tr. (pres. spunto)

1. otopiti, zlomiti (ost, konico); pristriči (lase, brke), priščipniti (cigaro)

2. sneti

3. pren. premagati (oviro)
spuntarla uspeti, zmagati

B) v. intr.

1. pokazati se; pognati, poganjati

2. vziti, vzhajati (sonce)

3. pojaviti, pojavljati se

C) ➞ spuntarsi v. rifl. (pres. mi spunto)

1. odlomiti se (konica, vrh):
spuntarsi contro qcs. ne prodreti v kaj; pren. biti brez učinka

2. pren. pomiriti, pomirjati se; splahneti (jeza)

Č) m (le sing.)

1. vzhod (sončni, mesečev)

2. začetek:
allo spuntare del giorno ko se zdani

srámen (-mna -o) adj. anat. pubico:
sramne dlake peli pubici
sramne ustnice grandi, piccole labbra
sramna reža fessura della vulva
etn. sramni pas coprisesso
zool. sramna uš piattola, piattone, pidocchio del pube (Phthirus pubis)