Franja

per-stō -āre -stitī (-stātūrus L.)

1. do konca trdno stati, presta(ja)ti, obsta(ja)ti, osta(ja)ti: Plin., Tib., Sen. ph., Auct. b. Afr. idr., totā nocte Cu., armati omnes diem totum perstant L., perstat et ait O., Symplegades perstant O.

2. metaf.
a) (vz)trajati, nespremenjen osta(ja)ti, obsta(ja)ti: laurea toto perstitit anno O. lovorika je ostala zelena vse leto, perstet hiems O., si perstiterit ira dei O., nihil est, toto quod perstet in orbe O.
b) osta(ja)ti pri čem, vztrajati v čem, pri čem, držati se česa: Plin. iun. idr., in sententiā C., in pravitate Ci., in incepto L., O., amore Sen. tr., animis Stat., si perstas indeclinatus amico O. če ostaneš neomajno zvest prijatelju, mens eadem perstat mihi V.; z inf.: T., si perstas certare O. če nadaljuješ boj, si perstiteris corpus ad ea, quae dixi, referre Ci.; abs.: perstitit Narcissus T. je ostal pri svojem sklepu, perstat Atlantiades O., persta atque obdura H., mens eadem perstat mihi V.

per-suādeō -ēre -suāsī -suāsum (per in suādēre) „z uspehom svetovati“, „nagovarjati k čemu“; od tod

1. pregovoriti (pregovarjati), preprič(ev)ati, nagniti (nagibati); abs.: magnitudine pecuniae persuasum est Ci., persuasit nox, amor, adulescentia Ter., homo factus ad persuadendum Ci.; z dat. personae: C., Trebonio ego persuasi? Ci.; (redko) z acc. personae: quis te persuasit Enn. fr., te persuadeam, ut … venias Petr.; z acc. rei (klas. le z acc. pron. n) = k čemu: quorum si utrumvis persuasissem Ci., numquam tamen haec felicitas illi persuasit neglegentiam Sen. rh., omnia nobis mala (k vsemu slabemu, k vsemu hudemu) solitudo persuadet Sen. ph.; od tod pass. impers.: Siculis hoc persuasum est, ut … Ci. Sicilci so se odločili, da … ; s finalnim stavkom: huic persuadet, petat S. (da) naj zahteva, huic persuadet, uti transeat C., persuasit populo, ut classis aedificaretur N.; redko z inf.: Sen. ph., ei persuadet tyrannidis finem facere N., nec arare terram persuaseris T.; kot trans. le pesn. in poklas.: Auct. b. Afr., Val. Max., persuasus fecit Ph., persuasi mori Iust. ki so sklenili umreti.

2. mnenje vcepiti (vcepljati), dopoved(ov)ati (dopovedavati), preprič(ev)ati: persuadentia verba O., dicere ad persuadendum accomodate Ci.; z dat. personae ali brez njega in ACI: C., V., H., Gell. idr., recuperatoribus p. non esse iniuriā M. Tullio damnum datum Ci., persuasit consilium esse Apollinis N.; poseb.: mihi persuadeo, tibi persuades, sibi persuadet itd. = prepričan sem (si, je itd.): velim tibi ita persuadeas, me tuis consiliis nullo loco defuturum Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: si praesens sibi persuasisset, quam iustas petendi causas haberet Suet.; z acc. rei (pron. n) = o čem, glede česa: id ei persuasit N., hoc volunt persuadere, non interire animas C.; z de: si forte de paupertate non persuaseris Ci.; pass. impers.: mihi persuadetur Ci. dam si dopovedati, dam se prepričati, persuasum (persuasissimum) mihi est N., Ci. trdno sem prepričan, trdno sem sklenil; v istem pomenu tudi persuasum habeo C. ali mihi persuasum habeo C.; trans.: si scit et persuasus est Caecina in Ci. ep., si persuasus auditor fuerit Corn.; od tod v abs. abl.: quo (sc. malo) viso atque persuaso Ci. in se je človek o njem prepričal.

persuader [-sɥade] verbe transitif pregovoriti (de k), prepričati (quelqu'un de quelque chose koga o čem)

se persuader prepričevati se; napačno misliti, si domišljati
il a persuadé son frère à se joindre à nous pregovoril je brata, da se nam je pridružil
il a persuadé les juges de son innocence prepričal je sodnike o svoji nedolžnosti

persuāsitrīx -īcis, f (persuādēre) pregovarjalka, prepričevalka, pregovornica: dysprophoron, ut si quis dicat „persuasitrices praestigiatrices atque inductrices striges“ M.

persuasivo agg. prepričevalen, prepričljiv:
usare mezzi persuasivi iron. pomagati si s prepričljivimi sredstvi

per-tendō -ere -tendī -tentum in -tēnsum (per in tendere)

I. trans.

1. dognati, izvršiti (izvrševati), izvesti (izvajati), izpelj(ev)ati, opraviti (opravljati), uveljaviti (uveljavljati), trditi: video non licere ut coeperam hoc pertendere Ter., ut invocentem se in tormentis pertendat Q.; abs. skušati kaj uveljaviti (uveljavljati), vztrajati, osta(ja)ti pri čem: verum si incipies neque pertendes … actum est Ter., in qua re sit impositum dicitur cum demonstratur, in quo non debet pertendi et pertendit, pertinaciam esse Varr., quodsi pertendens animo vestita cubaris Pr.

2. iti kam: Romam L., ad castra Auct. b. Alx., in Asiam, ad alteram ripam, ad forum usque ad curiam Suet.

per-tineō -ēre -uī (per in tenēre)

1. segati, raztezati se; držati, voditi do kam, do česa: S. fr., Auct. b. Alx., Belgae pertinent ad inferiorem partem fluminis C., venae in omnis partes corporis pertinentes Ci., ex oppido pons pertinet ad Helvetios C.; metaf. obsegati: Sen. ph., eadem bonitas pertinet ad multitudinem Ci., caritas patriae per omnes ordines pertinebat L.

2. metaf.
a) spadati k čemu, tikati se koga (česa), meriti na koga (kaj), zadevati koga (kaj): quae ad victum pertinebant N., quae ad proficiscendum pertinent C., res ad officium meum pertinet Ci., eodem pertinet, quod … Ci., pertinet ad rem Ci., L. (stvari) primerno je, prav je, zadeva stvar, haec lex ad ludos pertinet Ci., quod ad indutias pertineret C., ad aliquem suspicio maleficii pertinet Ci. sum leti na koga, regnum ad se pertinere Ci. je njegovo, expugnatae urbis praedam ad militem, deditae ad duces pertinere T. plen je last vojakov, plen pripada vojakom; z ACI: pertinet (sc. ad te) esse te talem Ci.
b) rabiti za kaj, služiti v (kot) kaj, biti v (za) kaj, namen imeti: H., T., Sen. ph. idr., quorsum haec oratio pertinet? Ci., quae ad effeminandos animos (ad luxuriam) pertinent C., consilia pertinent ad libertatem recuperandam Ci., summa illuc pertinet, ut sciatis Ci.; od tod ad rem non pertinet z inf.: si ad rem non pertinet planius ostendere Corn. nič ne kaže, nima nikakršnega pomena (smisla), ni primerno.
c) vplivati, pomemben (važen) biti, pomenljiv biti; z odvisnim vprašalnim stavkom: ad rem pertinere visum est L., vehementer pertinet ad bella administranda, quid hostes, quid socii existiment Ci., haud sane multum ad se pertinere, utrum … an L. da mu je precej vseeno. — Od tod adv. pt. pr. pertinenter spadajoč(e) k čemu, zadevajoč(e) kaj, spodobno: ad causam Tert.; komp. pertinentius; superl. pertinentissime: Tert.

perút perutníca wing

pristriči komu perút, perutnícai (figurativno) to clip someone's wlngs
udarjati s perút, perutnícami to flap (ali to beat) one's wings
opeči si perút, perutnícai to singe one's feathers
piščančeva perút, perutníca (jed) the wing of a chicken
razpetina perút, perutnícai wingspread
udarec s perút, perutnícajo wing-beat

per-veniō -īre -vēnī -ventum (per in venīre)

1. do cilja dospe(va)ti, do cilja priti (prihajati), prispe(va)ti, dospe(va)ti: Q., Plin. idr., domum C., nando in tutum N., ad tumulum, ad regem O., ad portam Ci., quo ire intenderant, perventum est S.

2. metaf.
a) priti (prihajati) do česa, doseči (dosegati), dobi(va)ti kaj: ad principatum N., in senatum S. doseči senatorsko čast, ad septuagesimum regni annum Ci. doživeti, p. in amicitiam alicuius N. s(po)prijateljiti se s kom, in affinitatem p. alicuius N. priti v svaštvo (sorodstvo) s kom, in odium alicuius N. sovraštvo si nakopati, p. in claritudinem S. zasloveti; (v govoru) pri(haja)ti do česa: ad illa opprobria N., ad hunc locum C.
b) (o stvareh) priti kam, preiti na koga, kam: Varr., imperium pervenit ad ignaros S., pecunia ad Verrem p. Ci. je pripadel Veru, je prišel v Verove roke, annona ad denarios L pervenerat C. cena žita je poskočila, ira in rabiem pervenerat Cu. jeza je vzkipela do besnosti, je prešla (se je sprevrgla) v bes, p. ad aures alicuius N. priti komu na uho; tudi s samim acc.: verba aures non pervenientia nostras O.
c) spadati k čemu: L., Pl.

Opomba: Cj. pr. pervenat: Pl., pervenant: Pl.; fut. pervenibunt: Pomp.; inf. pervenirier: Ter.

per-verso -āre (—) -ātus (per in versāre) popolnoma (za)obrniti, preobrniti: si ventriculus perversatus fuerit alicui Marc.

per-vertō (stlat. per-vortō) -ere -vertī -versum (per in vertere)

1. prevrniti (prevračati), podreti (podirati): Pl., virgulta, tecta, deorum solia Ci., perversae rupes L. udrte skale (pečine), perverso vulnere S. fr. dregniti (dregati) v rano, kopati po rani.

2. metaf.
a) (pre)obrniti ((pre)obračati), narobe (napak) obrniti (obračati): vetustos mores N. (v nasprotje) obrniti, sprevreči, popačiti, izpriditi, perverso more Ci. proti običaju, v nasprotju z običajem, bellum poscunt perverso numine V. proti volji bogov.
b) spodmakniti (spodmikati), izpodmakniti (izpodmikati), podreti (podirati), strmoglaviti (strmoglavljati), vreči (metati), spodriniti (spodrivati), izpodriniti (izpodrivati) koga: civem egregium iudicii procellā Ci., numquam (sc. ille me) ullo artificio pervertet Ci. zbegati, p. semet, Germanici liberos T., Calpurnia pervertitur T. se prežene, se pošlje v izgnanstvo.
c) ovreči (ovračati), zavrniti (zavračati), zanik(ov)ati, ne prizna(va)ti, razdreti (razdirati), razveljaviti (razveljavljati), odpraviti (odpravljati), pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati), pogubiti (pogubljati): omnia iura, vectigalia Ci., amicitiam Ci., civitatem, Thasum N. — Od tod adj. pt. pf. perversus 3, adv. -ē

1. obrnjen: oculi perversissimi Ci. zelo krivoglede, zelo škileče (škilave), comas induere perversas O. lasuljo dati narobe na glavo, si quisque capite deorsum pendeat perversus est utique situs corporis et ordo membrorum Aug.

2. metaf.
a) napačen, nepravi, kriv, razumu nasproten, nerazumen, nerazumski, nesmiseln; izprijen, izmaličen, spačen, izrojen, nenaraven, protinaraven, perverzen; kot adv. napak, narobe: Hier., Tert. idr., mens O., homo, sapientia, religio Ci., perverse facere Pl., perverse errare Pl. močno (hudo) se motiti, beneficiō perverse uti Ci., quō quid potest dici perversius? Ci.; subst. n: ratio in perversum sollers Sen. ph. nesmiselno delujoča pamet.
b) hudoben: Menalcas V. zavistni, nevoščljivi.

pès (psà) m

1. cane:
pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
dražiti psa stuzzicare il cane
voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
pes maha z repom il cane scodinzola
biti lačen kot pes avere una fame da lupi
biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
preganjati kot psa perseguitare come cani
pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
zebe me kot psa ho un freddo cane
pozor, hud pes attenti al cane
čistokrvni pes cane di razza
hišni pes cane domestico
lavinski pes cane da soccorso
lovski pes cane da caccia
pastirski pes cane pastore
potepuški pes cane randagio
službeni pes cane poliziotto
pes čuvaj cane da guardia, mastino
lov. pes sledec cane da seguito

2. (v medmetni rabi)
ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
morala je na psu il morale è bassissimo
hrana je pod psom si mangia da cani
vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
zool. morski pes pescecane, squalo
zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
astr. Veliki pes Cane Maggiore
zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria

pēs (besedo so izgovarjali pess, iz *ped-s), pedis, m (iz indoev. kor. *ped- stopati, hoditi; prim. skr. pā́dam stopinja, gr. πούς, ποδός, got. fōtus, stvnem. fuoz = nem. Fuss, gr. πέδον in πεδίον tla, polje [= „tisto, po čemer se stopa“], πέδιλον podplat, lat. pedes, pedum, pedica, op-pidum, sl. padem, pasti, peš, pod, lit. pėdà stopa = sled [noge], pãdas podplat, pãdis podstavek)

I.

1. noga (človeška in živalska): Plin., Amm., Vitr., Gell. idr., pedibus aeger S., si pes condoluit Ci., altero pede claudus N., pede (pedibus S. fr.) captus (omrtvičen) L., pedibus non iam valere N. ne biti več trdnih nog, imeti šibke noge, stare pede in uno H., equorum pedes priores N.; posebne zveze: pedem ferre Ter., V., Cat., Sen. ph. iti, priti, prihajati, elipt.: nusquam pedem (sc. feram)! Ter., inferre, ponere Ci. (v)stopiti, efferre Pl., Ci. oditi (odhajati), conferre Ci., L. spoprije(ma)ti se, napasti (napadati); od tod collato pede Cu. ali pede presso L. noga ob nogi, s počasnim korakom, pedem referre Ci., O. ali retrahere, revocare V. nazaj iti, umakniti (umikati) se, auferre pedes Sen. ph. spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti) komu nogo, izpodrivati komu noge = ne (do)pustiti ((do)puščati) komu, da pride komu do živega, pedem opponere O. upreti (upirati) se, pedem opponere alicui Petr. nogo podstaviti (podstavljati) komu = izpodriniti (izpodrivati) koga, skušati komu škoditi, pedem trahere O. šepati, per me ista trahantur pedibus Ci., ante pedes esse (positum esse Ci.) Ter. biti pred nogami = biti pred očmi; s praep.: in pedes se dare ali se conicere Kom. pobrisati (popihati) jo, pete odnesti (odnašati); elipt.: ego me in pedes (sc. conicio) Ter., ad pedes (alicuius) accidere, se abicere, se proicere, se prosternere Ci. vreči se na tla (pred koga), pasti na kolena (pred kom), verna ad pedes Mart. kurir = servus ad pedes Sen. ph. = servus a pedibus Ci.; kot voj. t.t. (o konjeništvu in konjenici): ad pedes descendere ali degredi L. razjahati (konje), stopiti (stopati) s konj, ad pedes desilire C. skočiti s konjev, equitem ad pedes deducere L. konjenici ukazati, naj razjaha, pugna ad pedes venerat L. bojevali so se peš, ante pedes alicuius Ci. vpričo koga, ante pedes positum est Ci. očitno je, circum pedes Ci. okoli sebe, sub pedibus alicuius L. v rokah (oblasti) koga, sub pedibus esse ali iacēre O. malo važen biti, nepomemben biti, ne biti v čislih, sub pede ponere H. ne imeti v čislih, ne marati za kaj; abl. pedibus peš: pedibus flumen transire C., pedibus mereri (merere) L. služiti kot pešec, služiti v pehoti, pedibus ire in sententiam alicuius S., L., (o senatorju pri glasovanju) prista(ja)ti na nasvet (mnenje) koga, oprije(ma)ti se mnenja koga, glasovati s kom; tako tudi: ne (quis) pedibus iret Ci. da ne pritegne (kdo kakemu) nasvetu, da (kdo) ne glasuje; toda: oppida neque pedibus neque navibus aditum habebant C. ne po kopnem ne po vodi; occ. kopito, krempelj: equus pede terram ferit V., accipiter columbam pedibus uncis eviscerat V.

2. metaf. (o stvareh, ki jih razumemo kot pooseb.)
a) noga: mensae pes tertius impar O., cito pede labitur aetas O. s hitrim korakom, urno, tacito pede lapsa vetustas O., retrahit pedem unda V., crepante lympha desilit pede H. šumeč.
b) pes veli Ci. jadrna vrv; od tod pede aequo O. ali pedibus aequis Ci. z enako nategnjenima obema jadrnima vrvema = jadrati s polnim vetrom, pedem facere V. le eno vrv nategniti = jadrati s polovičnim vetrom, obliquare laevo pede cornua Lucan. = in contrarium navigare prolatis pedibus Plin. = prolato pede transversos captare Notos Sen. tr. jadrati ob vetru (z vetrom), colligere (pob(i)rati) pedes Tib.
c) navales pedes Pl. veslači.
d) držalo nosilnice: Cat.
e) gorsko vznožje: immi pedes Cassii montis Amm.
f) tla, zemlja, zemljišče, svet: Sen. ph., Vitr., Aus.
g) pecelj: Col., Plin.
h) bot. pedes gallinacei Plin. petelinček, rosnica (prim. gallīnāceus 3).
i) pedes betacei Varr. korenje pese. —

II.

1. meton. korak pri hoji, hod, tek: pedibus vincere O. v dirki, v tekaški tekmi, pedibus melior Lycus V. v teku, quo te, Moeri, pedes? (sc. agunt) V. kam te vodijo koraki?, adi pede tua sacra secundo V. z milostnim hodom, pecunia pedibus compensatur Ci. z daljšo potjo.

2. čevelj (kot dolžinska mera); rim. čevelj je približno 1/3 m; 5 pedes = 1 passus: fossae XV pedes latae C., murus in altitudinem XVI pedum C.; pren.: iustus p. Plin. prava mera; preg.: negat se a te pedem discessisse Ci. niti za ped, metiri se suo pede H. s svojim merilom, s svojimi merili.

3. metaf. (po gr. πούς) udarec, takt, stop(ic)a: mutatis pedibus H., minuti pedes Ci., pedibus claudere verba H., verba in suos pedes cogere O. v stop(ic)e vezati, musa per undenos emodulanda pedes O. dvostih, distih(on).

4. sinekdoha vrsta verza, kitica: Lesbius H. = Sapfina (sapfiška) kitica, pes ter percussus H. jambski trimeter, hunc socci cepere pedem H. to vrsto verza so sprejeli komediografi.

pet|a¹ [ê] ženski spol (-e …) anatomija die Ferse; obute noge: die Hacke
Ahilova peta Achillesferse, figurativno wunder Punkt
živalstvo, zoologija pri konjskem kopitu: der Ballen
šport sed na petah der Fersensitz
figurativno odnesti pete abhauen, verschwinden, Fersengeld geben
obrusiti si pete pri iskanju: sich die Füße ablaufen (nach), sich die Füße wund laufen
figurativno pokazati pete Fersengeld geben
stegniti pete (umreti) ins Gras beißen
od glave do pete von Kopf bis Fuß, von oben bis unten, vom Scheitel bis zur Sohle
figurativno biti pod čigavo peto unter (jemandes) Knute stehen
v peti in der Ferse
figurativno biti trn v peti ein Dorn im Auge (sein)
biti komu za petami (jemandem) auf dem Fuße folgen
biti komu (neprestano) za petami (jemandem) auf Schritt und Tritt folgen
obesiti se komu za pete sich an (jemandes) Fersen heften

petasātus 3 (petasus) s popotnim klobukom pokrit, oklobučen = za odhod pripravljen: atque id ipsum facerent commodius si mihi aliquid spati ad scribendum darent; sed petasati veniunt, comites ad portam exspectare dicunt Ci. ep., quid puer rogasset et petasatus capite adnuisset Varr., solis vero ne hiberni quidem patiens, domi quoque non nisi petasatus sub divo spatiabatur Suet.

pétek (-tka) m venerdì, pog. venere:
rel. spoštovati petek, ne jesti mesa na petek osservare il venerdí
rel. veliki petek Venerdí Santo
črni petek un giorno infausto
petek in svetek tutti i santi giorni
PREGOVORI:
petek, slab začetek né di Venere né di Marte ci si sposa o si parte

péti (pôjem) imperf. ➞ zapeti

1. cantare:
peti kot slavček cantare come l'usignolo
peti od sreče, od veselja cantare dalla felicità, di gioia
peti podoknico, uspavanko, žalostinko cantare la serenata, la ninnananna, un canto elegiaco
peti pri zboru, kot solist cantare nel coro, cantare come solista

2. pren. cantare, poetare, inneggiare:
peti o ljubezni, o soncu cantare l'amore, inneggiare al sole

3. pren. dire, raccontare

4. cantare (uccelli, insetti), gorgheggiare:
črički, murni pojejo cantano le cicale, i grilli

5. pren. suonare, echeggiare; ticchettare:
zvonovi so peli čez hribe in doline le campane echeggiavano per monti e valli
pisalni stroji so peli le macchine per scrivere ticchettavano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kadar je nagajal, je pela šiba quando faceva le bizze veniva picchiato
o tem poje neka stara pesem il fatto è cantato da una vecchia poesia, canzone
peti komu hvalo, slavo cantare, tessere le lodi di qcn.; inneggiare a qcn.
peti komu levite strapazzare, rimbrottare qcn.
rel. peti novo mašo cantare la prima messa, essere consacrato sacerdote
slaba, trda poje komu uno si trova in difficoltà, nei guai, campa miseria

petj|e [é] srednji spol (-a …) der Gesang (cerkveno Kirchengesang, izmenično Wechselgesang, siren Sirenengesang, responzorialno Responsorialgesang, zborovsko Chorgesang), dejanje: das Singen; živalstvo, zoologija der Gesang (ptičje Vogelgesang), der Schlag (slavca Nachtigallenschlag), petelina: der Hahnenschrei
koledniško petje das Sternsingen
skladba za petje das Gesangstück
šola petja die Gesangschule, Singschule
učiteljica petja die Gesanglehrerin
učitelj petja der Gesanglehrer
ura petja die Gesangstunde
pridobiti/izboriti si s petjem (etwas) ersingen
voditi pri petju vorsingen

petkrat prislov
1. (o ponovitvah) ▸ ötszörEkipi sta se v tej sezoni pomerili petkrat. ▸ A csapatok ebben az idényben ötször mérkőztek meg egymással.
Vsaj petkrat tedensko si skušam vzeti čas za jogo. ▸ Legalább hetente ötször igyekszem időt szakítani a jógára.

2. (o razmerju) ▸ ötszörŠtevilo obiskovalcev kulturnih prireditev nameravajo povečati kar za petkrat. ▸ A kulturális események számát az ötszörösére szándékozzák emelni.
Zaradi bolezni srca in ožilja na leto umre petkrat manj žensk kot moških. ▸ Szív- és érrendszeri megbetegedés miatt éves szinten ötször kevesebb nő hal meg, mint férfi.

pȅtlja ž
1. petlja, pentlja: plela je čarapu brzo praveći -e
2. zaponka: nevjesta mu oblači čakšire i zakopčava -e; biti jake -e biti pogumen; biti slabe -e biti slabič; petlja mu je popustila zapustil ga je pogum; stajati na slaboj -i biti negotov; stegnuti -u zbrati pogum, upati si; ne drži mu petlja ne upa si