-
ἐπ-έκπλους, ὁ (skrč. iz ἐπέκπλοος) odhod brodovja proti sovražniku, napad z brodovjem.
-
ἐπέλασις, εως, ἡ naval, napad (konjenikov).
-
ἐπίβασις, εως, ἡ (ἐπι-βαίνω) prihod, dohod, napad, ἐπίβασιν ποιοῦμαι εἴς τινα skušam priti komu do živega.
-
ἐπιβολή, ἡ (ἐπι-βάλλω) 1. metanje, χειρῶν σιδηρῶν pritegovanje in osvojevanje sovražnih ladij s kopikami. 2. napad, načrt, podjetje, naklep, osnutek. 3. kar se na kaj meče; a) πλίνθων plast, sklad, vrsta; b) odeja, ogrinjalo; c) kazen.
-
ἐπιβούλευμα, ατος, τό (ἐπι-βουλεύω) 1. zvijačni ali hudobni naklepi. 2. zalezovanje, zaseda. 3. napad.
-
ἐπίδειξις, εως, ἡ, ion. ἐπίδεξις, ιος 1. kazanje, pokaz, razkazovanje, slovesni nastop, ogled vojske; ἐς ἐπίδεξιν ἀπίκετο prišlo je ljudem pred oči (= ljudje so izvedeli), ἐπίδειξιν ποιοῦμαι pokažem svojo moč, priznavam, ἐπίδειξιν λόγων ποιοῦμαι imam sijajen (lep) govor. 2. a) dokaz, ἐπίδειξιν ποιοῦμαι dokažem; b) poizkus, kot vojaški t. t. ἐπίδειξιν ἐποιοῦντο (vojaki) so napravili navidezen napad.
-
ἐπιδρομή, ἡ (ἐπι-δραμεῖν) napad, naskok, četovanje.
-
ἐπίθεσις, εως, ἡ 1. (ἐπι-τίθημι) pokladanje, polaganje χειρῶν NT. 2. (ἐπι-τίθεμαι) napad, naval, zvijačna pridobitev.
-
ἐπίπλευσις, εως, ἡ napad na morju.
-
ἐπίπλους, ου, ὁ (iz ἐπίπλοος) 1. prihod ladij, naval, napad z ladjami ἐξ ἐπίπλου pri prvem navalu ladij, ἐπίπλουν ποιοῦμαι jadram proti komu, napadem z ladjevjem. 2. bližajoče se, prihajajoče ladjevje.
-
ἐπιστρατεία, ion. -τηίη, ἡ ἐπιστράτευσις, εως, ἡ ion. napad, vojna, vojska, vojni pohod, τινός proti komu.
-
ἐπιστροφή, ἡ (ἐπι-στρέφω) 1. obračanje, vrtenje, sukanje, vrtinec, obrat, okret, povratek, vrstitev; NT izpreobrnjenje, izpreobrnitev. 2. a) ozir, skrb, pozornost, ἐπιστροφήν τίθεμαι πρό τινος skrbim za koga; b) vračanje, napad, naval κακῶν; c) kazen, kaznovanje γίγνεται.
-
ἐπιχείρημα, ατος, τό ἐπιχείρησις, εως, ἡ 1. podjetje, poskus, namera, načrt, ukvarjanje s čim, trud, sklep (z dodanimi razlogi). 2. zarota, napad, ἡ ὑμετέρα na vas.
-
ἐπ-οτρῡ́νω 1. act. a) o osebah: priganjam, naganjam, bodrim, izpodbadam, pozivam, velevam; abs. τινά, ἐς τὸ πρόσω gonim, podim naprej; ἐπὶ τὰ δεινά izpodbadam (hujskam) k nevarnim podjetjem; razdražim, razjezim ἐπώτρυνας δέ μ' εἰπών; b) o stvareh: vnemam, začenjam πόλεμον; dajem znamenje za napad ξύνοδον, razpošiljam poslanstva v mesta ἀγγελίας. 2. med. trudim se zase, pospešujem, pripravljam πομπήν.
-
ἐπ-ωτίδες, αἱ (οὖς) grede (tramovi) na bojnih ladjah, ki so štrlele (kakor ušesa) z obeh strani ladjinega kljuna; služile so za napad in v obrambo; nanje so tudi obešali sidra.
-
ἔφ-οδος2, ἡ 1. pristop, dohod, pot, steza; pren. γνώμης ἐφόδῳ s pomočjo modre politike. 2. prihajanje a) obisk, občevanje; b) dovoz (živeža); c) prihod (sovražnikov); d) naval, napad ἔφοδον ποιοῦμαι, δέχομαι.
-
ἐφορμή, ἡ (ἐφ-ορμάω) 1. kraj za napad, pristop, dohod. 2. napad.
-
ῑ̓θύς2, ύος, ἡ [Et. iz sīdhu-s. – samo acc. ἰθύν]. 1. ravna smer (pri hoji), ἀν' ἰθύν naravnost, ravno proti; pren. smer, napad, podjetje, započetje, πᾶσαν ἐπ' ἰθύν pri vsakem podjetju. 2. mišljenje, namera, nakana, želja, hrepenenje, teženje.
-
καθ-ίημι, ion. κατ-ίημι [gl. ἵημι; fut. καθήσω, ep. aor. καθέηκα, 1 pl. κάθεμεν, ion. 3 sg. praes. κατίει] 1. trans. a) doli spuščam, pošiljam, doli mečem, οἶνον λαυκανίης spuščam vino doli po grlu, ἱστία snamem, spustim doli, ἀγκύρας spuščam v morje, usidram se, ἵππον ἐν δίναις potapljam v valove; τί τινος pomakam, vtikam v kaj; b) δόρατα εἰς προσβολήν spuščam, nastavljam (za napad), τείχη ἐς θάλασσαν zgradim, postavim zidovje doli do morja; c) φυγάδας pošiljam domov, dovoljujem, da se vrnejo v domovino, ἅρματα pošiljam v (tekmovalni boj), πεῖραν izkušam; d) κώπας spuščam doli (da ustavim ladjo), σκέλη pustim, da vise, κόμας pustim, da padajo lasje po ramah, Evr. If. T. 52: pustim (storim), da lasje rastejo; e) γόνυ εἰς γῆν upogibam koleno. 2. intr. in med. doli se spuščam, hitim doli, sem namenjen, odpravim se kam ἐπί τινα.
-
καιρός, ὁ 1. prava mera, pravo razmerje, πλείους τοῦ καιροῦ več nego je (bilo) prikladno ali potrebno, τοῦ καιροῦ ἐγγυτέρω τείχους bliže zidu nego je bilo pametno. 2. pravo (ugodno) mesto ali kraj, οὗ καιρὸς εἴη kjer bi bilo primerno, προσωτέρω τοῦ καιροῦ dalje nego je prav (primerno). 3. ugoden čas, ugodna prilika, καιρός (ἐστι) (pravi) čas je, καιρὸν παρίημι zamudim ugoden čas, ἐς καιρόν, ἐν καιρῷ, κατὰ καιρόν, καιροῦ in καιρόν o pravem času, ἐς αὐτὸν καιρόν ravno o pravem času, κατὰ καιροῦ po potrebi, ἐν τοῦτῳ τῷ καιρῷ pri tej priliki, pri tej priči, πρὸ καιροῦ pred časom; καιρὸς τῶν πραγμάτων ugoden čas, da se kaj izvrši, ἐν παντὶ καιρῷ vsak čas, pri vsaki priliki, ἀπὸ τοῦ καιροῦ o nepravem času, neprilično, σὺν οὐδενὶ καιρῷ = ἀκαίρως. 4. a) sploh: čas, ura, okolnosti, razmere časa, nevaren položaj, odločilen trenotek, ἐν τοῖς μεγίστοις καιροῖς, ἐπὶ τοῦ καιροῦ po razmerah časa; b) prilika, komu škodovati, slaba stran, zadrega, καιρὸν ἐνδίδωμι dam priliko (za napad), ἐφεδρεύω τοῖς καιροῖς τινος prežim (čakam) na čigave zadrege. 5. a) važnost, pomen, vpliv, μέγιστον καιρὸν ἔχω sem zelo velike važnosti (vpliva, pomena); b) ugodnost, korist, uspeh, ἐν καιρῷ γίγνομαι sem koristen, koristim, φρουρέω ἐπὶ σῷ καιρῷ pazim na tvojo korist, ἐς καιρόν na srečo, k sreči, τὰ ὑπερβάλλοντα οὐδένα καιρὸν δύναται kar presega mero, ne prinaša nobene sreče, πρὸς καιρὸν πονέω moj trud ima uspeh.