-
glista samostalnik1. (parazitski črv) ▸
féregličinke glist ▸ féreglárva
jajčeca glist ▸ féregtojás
vrsta glist ▸ féregfaj
okužba z glistami ▸ féregfertőzés
zdravilo proti glistam ▸ féreghajtó gyógyszer
črevesne gliste ▸ bélféreg
imeti gliste ▸ valaki férges
Vaš pes ima gliste in ga peljite k veterinarju. ▸ A kutyája férges, vigye el állatorvoshoz.
Surovo korenje prežene črevesne gliste in učinkuje zoper bruhanje. ▸ A nyers sárgarépa kiűzi a bélférgeket és hányás ellen is hatékony.
Povezane iztočnice: človeška glista, navadna človeška glista, glista lasnica, rudarska glista2. neformalno (deževnik) ▸
giliszta, földigilisztaOtrok se igra na jasi, vleče gliste iz zemlje. ▸ A gyermek a tisztáson játszik, gilisztákat húzogat ki a földből.
3. neformalno, izraža negativen odnos (o človeku) ▸
féregPresneta glista! Pa tak prijatelj! ▸ Rohadt féreg! Méghogy barát!
Ko ga je velikan zagledal, je zagrmel: "Kaj si pa ti prišel, glista mestna!" ▸ Amikor az óriás észrevette, rádörgött: „Hát te meg mit keresel itt, te városi féreg?”
-
globél (-i) f
1. avvallamento, depressione; anfratto; forra; orrido
2. knjiž. (jamica, vdolbina) occhiaia, orbita:
oči so mu izstopile iz globeli gli occhi gli uscivano dalle orbite
-
globína depth; deepness; figurativno profundity, profoundness
iz globíne mojega srca from the bottom of my heart
globína reke, jame the depth of a river, of a cave
globína vode the depth of water
merjenje globíne measuring of depth
prodor v globíno vojska penetration in depth
(iz)meriti globíno to fathom
zaiti v preveliko globíno to go (ali to get) out of one's depth, to go in too deep
-
globína (-e) f
1. profondità; pren. spessore:
globina prepada la profondità del burrone
2. (lastnost globokega) profondità
3. (prostor, ki je nižje od okolja) profondità, fondo:
raziskovati morske globine scandagliare le profondità marine
4. (precej oddaljen, najbolj oddaljen del česa) fondo, profondo:
globina gozda il fondo del bosco
globina podzavesti il profondo della subcoscienza
5. pren. (intenzivnost čustvene prizadetosti) intensità:
globina hrepenenja, ljubezni intensità del desiderio, della passione amorosa
6. (glavni del česa) profondo:
globina duše il profondo dell'anima
iz globine duše sovražiti odiare dal profondo del cuore
teh. globina navoja altezza del filetto
-
glog samostalnik1. botanika Crataegus (drevo ali grm) ▸
galagonyagrm gloga ▸ galagonyabokor
cvetovi gloga ▸ galagonyavirág
jagoda gloga ▸ galagonyabogyó
plodovi gloga ▸ galagonya termése
izvleček gloga ▸ galagonyakivonat
čaj iz gloga ▸ galagonyatea
Povezane iztočnice: enovrati glog, enovratni glog, navadni glog, rdečecvetni glog, čašasti glog2. (zdravilni pripravek) ▸
galagonyakészítményjemanje gloga ▸ galagonyát szed
-
gnéča (-e) f calca, folla, ressa; pigia pigia, viavai:
utreti si pot v gneči farsi largo nella calca
skopati se iz gneče uscire dal pigia pigia
-
gnézdo nest; (orlovo, roparic) eyrie, aerie, aery; (fazanov) arhaično nide; figurativno (dom) home, roof; figurativno haunt; (leglo) brood, hatch, (za žuželčja jajca) nidus
gnézdo roparjev den of thieves
polno gnézdo nestful
graditi gnézdo to build a nest, arhaično to nidificate, to nidify
krasti jajca iz gnézd to rob birds' nests
položiti v gnézdo to nest
sedeti na gnézdu to sit on the nest (to hatch)
stikati za ptičjimi gnézdi to go bird's-nesting (ali bird-nesting ali nesting)
sedeti v toplem gnézdu (figurativno) to live (ali to be living ali to be) in clover
ustvariti si gnézdo (figurativno) to build one's nest (ali home), (oženiti se) to settle down to married life
ptički brez gnézda (= otroci brez doma) waifs and strays
napraviti si mehko gnézdo to feather one's nest
-
gnézdo (-a) n
1. nido; covo:
napraviti, spletati gnezdo fare, intessere il nido
pren. zleteti iz gnezda lasciare il nido
pren. pregnati iz gnezda snidare
lastovičje gnezdo nido di rondine
pren. sračje gnezdo disordine, confusione, guazzabuglio
pren. gadje gnezdo nido, covo di vipere
osje gnezdo vespaio
pren. dregniti v osje gnezdo sollevare un vespaio
mišje gnezdo topaia
kačje gnezdo serpaio
2. (istočasno skoteni, zvaljeni mladiči) covata; nidiata, figliata:
gnezdo prašičev una nidiata di porcellini
3. (dom, stanovanje) nido:
napraviti si gnezdo farsi il nido
4. pejor. (majhen, odročen kraj) casa del diavolo; paesucolo
5. (skrivališče; postojanka) covo:
roparsko, zarotniško, teroristično gnezdo covo di briganti, di congiurati, di terroristi
voj. strojniško gnezdo nido di mitragliatrici
-
gnój (-a) m
1. agr. letame; concime; ingrasso:
kidati gnoj rimuovere il letame
konjski, svinjski, hlevski gnoj letame equino, porcino, di stalla
umetni gnoj letame artificiale
2. med. pus; pog. marcia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gnoj v jajcevodu piosalpinge
gnoj v seču piuria
3. pog. (zelo len, zanikrn človek) fannullone, sciattone; pren.
postavljati se ko petelin na gnoju fare il galletto, pavoneggiarsi
pren. potegniti koga iz gnoja togliere qcn. dal fango, dagli impicci
-
góba hongo m , seta f
šolska goba esponja f
goba iz gume esponja de goma (ali caucho)
goba za krpanje hongo de repasar
kresilna goba yesca f
lesna goba hongo de la madera
strupena, užitna goba hongo venenoso, comestible
zastrupljenje z gobami intoxicación f (ali envenenamiento m) por hongos (ali setas)
iskati, nabirati gobe (ir a) buscar setas
piti kot goba (fig) beber como una esponja (ali una cuba ali un cesto)
-
godlj|a [ó] ženski spol (-e …)
1. die Wurstsuppe, die Wurstbrühe
2. figurativno hrana: der Saufraß; pijača: das Gebräu
3. težave: die Patsche, die Bredouille
znajti se v godlji in eine Patsche geraten, in die Bredouille kommen
pomagati iz godlje aus der Patsche helfen
4. v jeziku ipd.: der Mischmasch
-
gódlja (-e) f
1. minestra; pejor. intruglio
2. pren. brodaglia
3. pren. pasticcio, guaio:
pomagati komu iz godlje levare qcn. dai pasticci
biti v godlji essere nei guai
pren. lepo godljo si mi skuhal hai combinato un bel pasticcio
-
gòl1 naked; nude; unclothed; in the nude; in the buff; (slečen) stripped; (teren, kraj) treeless, bleak, open; (glava) bare, uncovered; (brez perja) unfledged, callow; figurativno plain, udisguised; (meč) unsheathed, drawn
z gòlim očesom with the naked eye
z gòlimi rokami with one's bare hands
čisto gòl in one's bare skin, stark naked
do gòlega slečen stripped naked, stripped to the buff
gòla dejstva the naked facts
gòlo drevo a tree bare of leaves
gòl(i) meč a naked sword
gòla, čista potrata sheer waste
iz gòle (čiste) potrebe by sheer necessity
gòla (sama, čista) skala sheer rock
gòla pokrajina bare landscape
gòla resnica the naked truth
do gòlega sleči to strip someone naked (ali to the buff)
do gòlega so jih slekli they stripped them naked
-
gôra mountain; (pred lastnim imenom) Mount
gôra Everest Mount Everest
gôra Sinaj Mount Sinai
visok kot gôra as high as mountains, mountainous, colossal
ledena gôra iceberg
gôra papirja, trupel a mountain of paper, of corpses
pridiga na gôri biblija the Sermon on the Mount
napraviti turo v gôre to take a trip to the mountains
prebiti počitnice v gôrah to spend one's holidays in the mountains (ali in a mountain region)
iz krtine gôro narediti (figurativno) to make a mountain out of a molehill
če ne pride gôra k Mohamedu, mora Mohamed h gôri if the mountain won't come to Mahomet, Mahomet must go to the mountain
tresla se (je) gôra, rodila se (je) miška (figurativno) the mountain has brought forth a mouse
-
gora mišic frazem
(zelo mišičast človek) ▸ izomkolosszus
Iz gore mišic je postal igralec, ki je s talentom in samoironijo dosegel svoj cilj. ▸ Az izomkolosszusból a céljait tehetséggel és öniróniával elérő játékos lett.
-
gorgona samostalnik
(bitje iz grške mitologije) ▸ gorgó [görög mitológiai alak]
Ko je junak Perzej gorgoni Meduzi odsekal glavo, je njena kri odtekla v pesek. ▸ Amikor a hős Perszeusz lefejezte a gorgó Medusza fejét, annak vére a homokba folyt.
-
Gorgona samostalnik
(bitje iz grške mitologije) ▸ gorgó [görög mitológiai alak]
Vrnil sem se in rekel, da sem videl Gorgono, vendar me ni spremenila v kamen. ▸ Viszatértem, és elmondtam, hogy láttam a gorgót, de nem változtatott kővé.
-
górnji upper; higher
górnji del the upper part
górnje nadstropje top floor, upper storey
Gornja (lordska) zbornica, Gornji dom the Upper House
górnj Ren the upper Rhine
górnjih 10.000 (figurativno) the upper ten (thousand)
iz górnjega sledi it follows from the above...
górnje se potrjuje the above is confirmed
-
gorstv|o [ó/ô] srednji spol (-a …) geografija das Gebirge, die Gebirgskette; -gebirge (apneniško Kalkgebirge, iz gorskih verig Kettengebirge, grudasto Rumpfschollengebirge, Rumpfgebirge, Schollengebirge, krovno Deckgebirge, nagubano Faltengebirge, prelomno Bruchgebirge, prelomno grudasto Bruchschollengebirge, temeljno Grundgebirge)
obronek gorstva der Gebirgsausläufer
vrsta gorstva die Gebirgsart
-
gosenica samostalnik1. (žival) ▸
hernyópožrešna gosenica ▸ falánk hernyó
zelena gosenica ▸ zöld hernyó
rumena gosenica ▸ sárga hernyó
škodljiva gosenica ▸ kártékony hernyó
gosenica sovk ▸ bagolylepkehernyó
gosenica metulja ▸ lepkehernyó
zatiranje gosenic ▸ hernyóirtás
gosenica sviloprejke ▸ selyemhernyó
Iz jajčec se izležejo gosenice, ki se zabubijo in prezimijo v zemlji. ▸ A petékből hernyók kelnek ki, amelyek bebábozódnak és a földben telelnek át.
Sopomenke: ličinka, žerka2. (del vozila) ▸
lánctalp, hernyótalptankovska gosenica ▸ tanklánctalp
gumijasta gosenica ▸ gumilánctalp
traktor z gosenicami ▸ hernyótalpas traktor
Med delom se je iz desnega kolesa delovnega stroja snela gumijasta gosenica. ▸ Munka közben a munkagép jobb kerekéről lejött a gumilánctalp.