Franja

dünkeln dozdevati se; (sich einbilden) domišljati si

durchhaben^* (imeti presekano, prerezano, prežagano, prebrano, vdeto itd.); hast du es durch? ali ti je uspelo, ali si naredil?

écornifler [ekɔrnifle] verbe transitif, familier tu pa tam si priskrbeti, na tuj račun, denarja, dobro kosilo; biti prisklednik

écornifler quelques repas chez des amis naloviti nekaj kosil pri prijateljih

ēdomitō -āre -āvī (—) (intens. glag. ēdomāre) prizadevati si popolnoma ukrotiti: Ven.

effleō -ēre -flēvī (—) izjokati si: totos oculos Ps.-Q.

effluēscō -ere (incoh. glag. effluere) goditi si, naslajati se: Ambr.

efforcer, s' [efɔrse] (po)truditi se, prizadevati si; (po)skušati, stremeti (vers k, za)

s'efforcer à un travail siliti se k delu

egeō -ēre eguī (—)

1. potreben biti, stradati, pomanjkanje trpeti, v pomanjkanju, v revščini živeti: Pl., Fl., egebat? immo locuples erat Ci., pecunia superabat? at egebas! Ci., bonus ille vir exterminetur, egeat Ci., semper avarus eget H., cur eget indignus quisquam te divite H.; brezos.: egetur acriter Pl.

2. potrebovati, treba je komu česa; z abl.: ille non eguit consilio, hortatore Ci., auspicia non egent interpretatione Ci., eg. medicinā Ci., oculis ad cernendum Ci., pecuniam, quā nunc eget Ci., et earum rerum, quibus abundaremus, exportatio et earum, quibus egeremus, invectio Ci., se omnibus rebus egere dictitabant C., egere ope L., auxilio, fortunā, beneficiis S., non tali auxilio nec defensoribus istis tempus eget V.; z gen. (prim. gr. δεῖσϑαί τινος): Pl., Lucr., ne quis ex plebe auxilii egeret C., dum custodis eges H., nec medici nec curatoris egere H., quae causa rates aut cuius egentes litus ad Ausonium tot per vada caerula vexit? V. kateri vzrok ali katera potreba je privedla ladje? eg. nutricis O., alienae facundiae T.; z acc.: egere quidquam Pl., multa Ca. fr., nihil Gell.; z inf. pr. pass.: Mel.

3. occ.
a) ne imeti česa, biti brez česa, komu manjka česa: nostri maiores neque consilii neque audaciae eguere S., alia omnia vasta, inculta, egentia aquae S. brez vode, has iuveni, cum classis egeret, dedi V., te rationis egentem V. prestrašenega, virtutis non egens V. hraber, eget ille senatu, urbe, aerario Ci.
b) želeti si kaj, česa, hrepeneti po čem: egeo tui amans abeuntis Pl., liba recuso, pane egeo H., qui tantuli eget, quanto est opus H., si plausoris eges H.

einfallen^*

1. (in den Sinn kommen) priti na misel, domisliti se; (es fiel ihm ein domislil se je), spomniti se (spomnil se je), izmisliti si kaj (izmislil si je)

2. intransitiv Licht, Truppen: vpasti, vpadati, Truppen: vdreti

3. ein Gebäude: porušiti se, sesuti se; Wangen, Gesicht: upasti

4. Schichten: padati

5. einfallen in einen Gesang usw.: pridružiti se (čemu), pritegniti

6. (beginnen) napočiti, začeti se

einfangen^* ujeti, loviti, prestreči; eine Krankheit: nakopati si, pridelati

eingängig Elektrizität enohoden; Lied, Musik: ki si ga je lahko zapomniti

einholen

1. (einkaufen) nakupovati

2. die Ernte, Heu: spraviti (domov, na varno), pospraviti, pospravljati, das Segel: spustiti

3. (empfangen) sprejeti

4. (einfangen usw.) dohiteti, ujeti, Leistungen: doseči, einen Verlust: nadoknaditi, nadomestiti

5. Erlaubnisse, Informationen: priskrbeti si, ein Gutachten: pridobiti; einen Rat einholen posvetovati se figurativ von etwas eingeholt werden : er wurde von der Vergangenheit eingeholt preteklost je prišla za njim

einrennen^* podreti, sich etwas: zadreti si; die Tür: (nenehno) obiskovati, ein Lokal: preplavljati, preplaviti; figurativ offene Türen einrennen zaletavati se v odprta vrata; sich den Schädel einrennen zaletavati se z glavo ob zid

einspeichern shraniti, im Gedächtnis: zapomniti si; elektronische Datenverarbeitung vložiti, vlagati

eintragen^* vpisati, einen Verein, ein Warenzeichen: registrirati, in eine Liste: vnesti; donašati, prinašati, biti donosen; prislužiti si (X trug ein z X je bilo prisluženo); Technik dodajati; eingetragene Schutzmarke zaščiten znak; eingetragener Verein (zakonito) registrirano društvo

ēlabōrō -āre -āvī -ātum

1. trans. izdel(ov)ati, delati, izvršiti (izvrševati), storiti: Plin., quidquid elaborari aut effici potuerit ad istorum benevolentiam conciliandam Ci., quamquam alia diu serantur atque elaborentur T. so dolgo v delu, si poëtae dignum aliquid elaborare velint T.; occ.: non Siculae dapes … elaborabunt saporem H. ne bodo storile; pogosto pt. pf.: Silanionis opus tam elaboratum Ci., a Graecis elaborata dicendi vis atque copia Ci., nihil nisi elaboratum industriā adferre Ci. samo dobro izvršene (dovršene) stvari, non elaboratus pes H. neumetelna stopica, contentus elaborato a parentibus imperio Iust.; enalaga: Corvinus in verbis elaboratus T. uglajen; ret. včasih tudi = prisiljen, pretiran: concinnitas Ci., nihil arcessiti et elaborati Q.

2. intr. delati pri čem, truditi se, prizadevati si: Q., ad officium omnes meae vigiliae elaborarunt Ci. — Skladi: si in his disciplinis elaborasses Ci. če bi se bil pečal s … , in hoc elaborandum mihi est, ut … Ci., in his elementis parum elaboratur T. ljudje se malo ukvarjajo s … ; s finalnim stavkom: elaboravit, ut suos necessarios mihi amicos redderet Ci. prizadeval si je, da … , de industria, non ex insidiis, sed aperte ac palam elaboratur, ut verba verbis respondeant Ci., el., ne contemnenda videantur Ci.; z inf.: el. breviores commentarios facere Q.

elbow² [élbou] prehodni glagol & neprehodni glagol
odriniti, odrivati; preriniti, prerivati se; utreti, utirati si

to elbow one's way through the crowd preriniti se skozi gnečo
to elbow o.s. preriniti se

ēlīmō¹ -are -āvī -ātum (ē in līma)

1. izpiliti, opiliti: graciles ex aere catenas O., elimata scrobs Plin.

2. pren.
a) izpiliti, opiliti (opiljevati), ugladiti (uglajevati): rationes (načela) haec … non ad tenue elimatae Ci., quam (Aeneida Vergilius) nondum satis elimaverat Gell.
b) dodobra izobraziti (izobraževati): neque ullis … certationibus … elimati sunt Gell., elimare animum Aug. Od tod subst. pt. pf. ēlīmātī -ōrum, m izobraženci: Gell.; v komp. elimatiores: Sever. ap. Aug.

3. pren.
a) umetelno izsnovati, izdelati, izmisliti si: (σχόλιον) aliquod ad aliquem Attic. in Ci. ep. ad Attic., cum aliquid commodius elimaverint Q., disputatio elimatissima Aug. Adv. komp. pt. pf. ēlīmātius natančneje: Ambr.
b) oslabiti: elimatis viribus Cael.

embaucher [ɑ̃boše] verbe transitif naje(ma)ti (delavce); familier pridružiti si (quelqu'un koga)

s'embaucher vpisati se, prijaviti se za delo
embaucher des maçons najeti zidarje

ēmercor -ārī -ātus sum kupiti si, podkupiti (podkupovati), izposlovati: principis aditum emercatus T. pristop k vladarju, hostes emercari T., ingentibus donis adulterium et mox, ut omitteret maritum, emercatur T. V pass. pomenu: emercabantur, emercati Amm.