Franja

pānsa -ae, m (pandere) širokonog, širokonožec; od tod rim. priimek Pānsa -ae, m Pánza: Plin., npr. C. Vibius Pansa Gaj Vibij Panza: Ci.

Panthēra³ -ae, m Pantêra, rim. ime: Q. Ci.

Pantulēius -ei, m Pantuléj, bogat rim. plemič, ki je umrl l. 17 po Kr. in za dediča dela svojega premoženja postavil Tiberija: T.

Papīnius 3 m Papínij(ev), ime rim. rodu. Znana sta:

1. Sex. Papinius Sekst Papinij, starejši sin Seksta Papinija Aliena, konzula l. 36 po Kr.: T.

2. Sekst Papinij, mlajši sin Seksta Papinija Aliena, konzula l. 36 po Kr.: Sen. ph.

Papīrius 3 Papírij(ev), ime rim. rodu. Znani so

1. Cn. Papirius Gnej Papirij, konzularni tribun l. 382: L.

2. L. Papirius Lucij Papirij, pretor l. 332: L. idr. Najimenitnejši v rodu je bil L. Papirius Cursor Lucij Papirij Kurzor, petkrat konzul, dvakrat diktator v samnijski vojni: L., Aug.; od tod adj. Papīriānus 3 Papírijev: domus Ci., tribus L., Val. Max., lex Plin.

Pāpius 3 Pápij(ev), ime rim. rodu. Najimenitnejši predstavniki so:

1. C. Papius Gaj Papij, tr. pl. l. 65, sprožitelj zakona lex Papia de peregrinis exterminandis: Ci.

2. M. Papius Mutilus Mark Papij Mutil, konzul za časa Avgusta, s Popejem (Poppaeus) sprožitelj zakona, imenovanega lex Papia Popaea za pospeševanje zakonskih zvez: T.; od tod adj. Pāpius 3 Pápijev: lex Ci. idr.

3. Pāpia -ae, f Pápija, Opijanikova žena: Ci.

Parma² -ae, f Párma, mesto v Cispadanski Galiji ob Emilijevi cesti, etrurska naselbina, od l. 183 pod rim. oblastjo (še zdaj Parma): L., Mart. Od tod adj. Parmēnsis -e pármski, iz Párme, v Pármi rojen: H.; kot subst. Parmēnsēs -ium, m Pármci (Parménci): Ci.

parte ženski spol del, delež; udeleženec, deležnik; trgovina družabnik; kraj, pokrajina; čas; stranka (pri pogodbi); vzrok, povod; gledališče vloga, igralec

la parte de atrás hrbtna stran
parte integrante sestavina
parte del león levji delež
(la) tercera parte tretjina
a parte zase; vstran
a alguna parte nekam, kamor koli
¡a buena parte vamos! lepa reč! sedaj pa imamo!
a esta parte tu, semkaj
de poco tiempo a esta parte od nedavna
a otra parte (kje) drugje, (kam) drugam
¿a qué parte? kam?
de parte de alg. od, s strani, po naročilu, v imenu
de mi parte z moje strani
muchos saludos de su parte mnogo pozdravov od njega!
¡de su parte! sporočil bom (Vaše pozdrave)! (vljudnostna formula)
de parte a parte skoz in skoz, na obeh straneh, obojestransko
de una parte a otra sem in tja
de otra parte od drugod
de la otra parte onstran
de parte de(l) padre z očetove strani
en parte deloma
en parte alguna, en alguna parte nekje
no lo encuentro en alguna parte nikjer tega (ga) ne najdem
en cualquier parte kjer koli
en gran parte znatno
en ninguna parte nikjer
en otra parte drugje
en su mayor parte, en la mayor parte večinoma
en parte... en parte... deloma ... deloma
por parte deloma
parte por parte natančno, obširno
por la parte de kar se tiče
por esta parte v tem pogledu
por mi parte kar se mene tiče
por otra parte na drugi strani, nasprotno
por una parte na eni strani; pač, sicer
echar a mala parte zameriti
formar parte de pripadati, spadati k
estar de parte držati s kom, biti na njegovi strani
hace cuanto está de su parte naredi, kar le more
llevar la mejor parte najbolje odrezati
no parar en ninguna parte nikjer ne imeti obstanka
ponerse de parte de postaviti se na stran kake osebe, potegniti s kom
no fué parte a impedir que... vendarle to ni preprečilo, da ...
tener parte en deležen biti
lo tengo de mi parte on je na moji strani
tomar parte en udeležiti se, deležen biti; zavzeti se za
tomar en mala parte zameriti
partes pl nadarjenost, sposobnost
los cinco partes del mundo pet delov sveta
las partes de la oración besedne vrste
partes pudendas, partes (genitales) spolovila
a partes deloma
a todas partes na vse strani
de todas partes od vseh strani
en todas partes povsod
hacer las partes (raz)deliti
hacer las partes de zastopati koga
por partes po točkah, po vrsti
en todas partes cuecen habas (fig) ljudje so povsod enaki
por todas partes se va a Roma vse poti vodijo v Rim

Pāsitelēs -ae, m (Πασιτέλης) Pazítel(es), cizeler, rim. državljan iz Velike Grčije (Magna Graecia = južna Italija), Roscijev sodobnik: Ci., Plin.

Passiēnus -i, m Pasién, rim. priimek. Najbolj znana sta:

1. C. Sallustius Crispus Passienus Gaj Salustij Krisp Pasien, sin Lucija Rufa, konzul l. 4, sodni govornik za časa Tiberija: Q., T., Plin., Suet., Mart.

2. Passienus Pasien, eden od govornikov avgustejskega obdobja, prijatelj Seneke starejšega: Sen. rh., Hier.

passus -ūs, m (pandere)

I. „razpetje obeh rok“; meton. rimski seženj = 5 rim. čevljev = 1,5 m (polovica merske palice (decempeda), ki so jo uporabljali zemljemerci): Plin., mille passūs (pl. milia passuum) Ci. idr. 1000 (rim.) sežnjev = 1,5 km. —

II. „razkorak“, „razkoračenje nog“

1. korak, kobál(j), kobálja: passus perpauculi Ci., passu anili procedere O., lentis passibus spatiari O., rapidis ferri passibus V., sequitur patrem non passibus aequis V.; pren.: passibus ambiguis Fortuna errat O., strepitum passu non faciente venit (sc. senectus) O.

2. meton. stopinja, stôpa (stópa), stopáj: passu stare tenaci O.

Opomba: K I: Sen. ph. tudi passûm: L., Pl., Luc. fr., Mart.

patagīum -īī, n (gr. παταγεῖον) širok obšiv, trak, obroba zgoraj na obleki rim. gospa: Tert., Pallis patagiis crocotis malacis mortualibus Naev. ap. Non., uberes enim crines leniter emissos et cervice dependulos ac dein per colla dispositos sensimque sinuato patagio residentes Ap., patagium est, quod ad summam tunicam assui solet; quae et patagiata dicitur et patagiarii, qui eiusmodi opera faciunt P. F.

Paterculus -ī, m Patérkul, rim. priimek; prim. Vēllēius.

Patmus (Patmos) -ī, f (Πάτμος) Pátmos, eden izmed sporadskih otokov južno od Samosa na maloazijski obali, kamor so pošiljali rim. izgnance (zdaj Patino): Plin.

patrōnus -ī, m (pater)

I. patrón = pokrovitelj, zaščitnik, zastopnik, varuh, zavetnik, branilec, branitelj (naspr. cliens).

1. V najstarejši dobi je imel plemenitaš okoli sebe kopico napol svobodnjakov (clientes), ki jih je zastopal pred sodiščem, ker nesvobodni niso veljali za pravno sposobne. To razmerje je bilo trajno in tudi posvečeno po verski plati, ker se je klient udeleževal družinskih daritev (sacra gentilicia): quot enim clientes circa singulos fuistis patronos, tot nunc adversus unum hostem eritis L.

2. V poznejšem času je patronus od ljudi nižjih stanov (poseb. še od mest in pokrajin) svobodno izmed imenitnih rim. mož voljeni zaščitnik (zastopnik, branilec): coloniae Ci., agri Piceni Ci., ii, qui civitates aut nationes devictas bello in fidem receperunt, earum patroni sunt Ci.; tudi gospodar, patron kakega osvobojenca, ker je osvobojeni suženj ostal pod varstvom svojega gospoda: Ci., corrupti in patronos liberti T. —

II. metaf.

1. branilec, zagovornik, zastopnik pred sodiščem, odvetnik (naspr. accusator): Q., iudicis est semper verum sequi, patroni verissimile defendere Ci., p. causae (pravde) Ci. = odvetnik.

2. sploh branilec, zaščitnik, zastopnik: foederum, iustitiae Ci., plebis L., Iust.

Paulīnus -ī, m Pavlín, rim. moško ime. Znana sta:

1. Paulinus Pavlin, prijatelj Plinija mlajšega: Plin. iun.

2. Paulinus Pavlin iz Mediolana (Milana), ki je na Avguštinovo pobudo napisal Ambrozijev življenjepis: Aug.

Paul(l)us² -ī, m Pável, rim. priimek, poseb. Emilijevega rodu. Najbolj znani so:

1. L. Aemilius Paulus Lucij Emilij Pavel, oče Scipiona Afričana mlajšega, konzul l. 219 in 216, poveljnik v bitki pri Kanah, kjer je tudi padel: L., H.

2. njegov sin L. Aemilius Paulus Macedonicus Lucij Emilij Pavel Makedonski, konz. l. 192 in 168, zmagovalec nad makedonskim kraljem Perzejem pri Pidni l. 168: L., Ci., Vell. Pl., Pauli Ci. možje, kakršen je bil Pavel.

3. Iūlius Paulus Julij Pavel, pravnik za časa cesarja Aleksandra Severa, Papinijanov učenec: Lamp. — Od tod adj. Paul(l)iānus 3 Pávlov: victoria Val. Max. (Lucija Emilija Pavla Makedonskega), actio, responsum Icti. (pravnika Julija Pavla).

4. (kot ime) Paulus Pavel, apostol: Vulg., Eccl.

Pāvō² -ōnis, m Pávon = „Pav“, rim. priimek, npr. Fircellius Pavo Reatinus Fircelij Pavon iz Reate: Varr.

Pedānius -iī, m Pedánij, rim. nom. propr. Znani so:

1. T. Pedanius Tit Pedanij, centurion v vojski Kvinta Fulvija Flaka: L.

2. (Cn.) Pedanius Fuscus Salinator Gnej Pedanij Fusk Salinator, consul suffectus l. 84 po Kr. in l. 98—99 proconsul Asiae: Plin. iun.

3. Cn. Pedanius Fuscus Salinator Gnej Pedanij Fusk Salinator, sin prejšnjega, konzul l. 118 po Kr.: Plin. iun.

4. L. Pedanius Secundus Lucij Pedanij Sekund, consul suffectus l. 43 po Kr., l. 51—52 proconsul Asiae, l. 56 praefectus urbi, umorjen l. 61: Plin., T.

Pedius 3 Pédij(ev), ime rim. rodu; najbolj znan je Q. Pedius Kvint Pedij, konzul, sodedič po Cezarju; sprožil je zakon zoper njegove morilce: Suet.; kot adj. Pedius 3 Pédijev: lex Vell., Suet.