Franja

rechasser [rəšase] verbe transitif spet spoditi, izgnati; verbe intransitif iti zopet na lov

reconcentrarse zb(i)rati se, figurativno spet k sebi priti; vase iti, poglobiti se v premišljevanje

recorrer preteči, iti skozi, prepotovati; prelistati, hitro prebrati, hitro pregledati

recorrer un trayecto preteči progo
recorrer el periódico hitro časopis pregledati

recross [ri:krɔ́s] prehodni glagol & neprehodni glagol
zopet prekoračiti, iti zopet čez; zopet prekrižati

reculer [rəküle] verbe intransitif iti nazaj, umakniti se (nazaj); nazadovati; figuré popustiti; ustrašiti se (devant pred); plašiti se; oklevati, obotavljati se, cincati; verbe transitif pomakniti nazaj, oddaljiti; odgoditi, odložiti

se reculer de umakniti se pred, izogniti se
reculer une chaise pomakniti stol nazaj
reculer une décision, la date d'un paiement odgoditi odločitev, datum plačila
I'épidémie a reculé epidemija je nazadovala
reculer devant l'ennemi umakniti se pred sovražnikom
faire reculer l'ennemi pognati sovražnika nazaj
ne reculer devant rien ničesar se ne ustrašiti
plus moyen de reculer! umik (nazaj) ni večmožen!
quand on n'avance pas, on recule če ne napredujemo, nazadujemo
reculer pour mieux sauter oklevati pred neprijetno odločitvijo, ki pa jo bo treba prej ali slej napraviti z elanom

redescendre* [rədɛsɑ̃drə] verbe intransitif zopet dol iti, sestopiti; zopet pasti (barometer); verbe transitif dol nesti

le chemin redescend pot vodi zopet navzdol
la mer redescend morje (zopet) upada
redescendre une table du grenier prinesti mizo s podstrešja
redescendre un escalier iti zopet po stopnicah navzdol

réditi rêdīm
I.
1. urejevati, postavljati v vrste: rediti vojsku
2. urejevati, česati: rediti kosu
3. obdelovati: rediti zemlju
4. oskrbovati: rediti djecu
5. pripravljati: rediti kolače po tanjirima; rediti meso od zaklanog praseta; rediti lan, konoplju
6. voditi: zakon ritma po Spenseru redi sve naše pokrete
7. iti naokrog: pa mi tade naokolo redi, sa svakim se u lice poljubi
8. ordinirati, posvečevati: rediti svećenika, sveštenika
II. rediti se ordinirati se, posvečevati se, gl. tudi rijediti

re-enter [ri:éntə] neprehodni glagol
zopet vstopiti, iti noter (into v)
prehodni glagol
zopet vknjižiti, vnesti, vpisati; zopet se javiti (k izpitu)

to re-enter into one's rights pravno zopet priti do svojih pravic
to re-enter s.o.'s service zopet vstopiti h komu v službo
to re-enter upon pravno ponovno dobiti, vzeti v posest ali zakup

re-ferō -ferre, retulī in rettulī (iz *retetulī), relātum

I. (s poudarjenim pomenom praep.)

1. nazaj nesti (nositi), nazaj prinesti (prinašati), nazaj spraviti (spravljati), nazaj vrniti (vračati), nazaj (pri)peljati: H., T., Suet. idr., tegulas L., candelabrum Ci., arma Pl. (iz vojne), O. (iz srede sovražnikov), eum domum rettulerunt V., pecunias in templum referre C., naves referuntur Libycas ad oras O. ladje zanese nazaj, auster me Regium rettulit Ci., rursus enses vaginae referre Sil. zopet vtakniti v nožnice, suscipiunt famulae conlapsaque membra marmoreo referunt thalamo (dat.) stratisque reponunt V. v sobo, pedes me in Tusculanum referunt Ci. ep. noge me silijo nazaj v Tuskul, corpus … in monumentum (v grob, v rako) referre Petr., vina rursus referuntur O. se zopet odnese; toda: purpuream vomit ille animam et cum sanguine mixta vina refert moriens V. = „dati zopet od sebe“ = izbljuvati, izbruhati; occ.
a) s seboj (domov) nesti (nositi), prinesti (prinašati), odnesti (odnašati), sploh prinesti, dobiti, zadobi(va)ti, doseči (dosegati), pridobi(va)ti si: eius caput ad Pharnabazum (in castra C.) rettulerunt N., cornua in publicum referre C. javno pokazati, tabulae repertae atque ad Caesarem relatae sunt C., pro re certa falsam spem domum referre Ci., referre spolia V., O., signa militaria ex proelio Ci., ab hoste devicto mille talenta in publicum rettulit N. je oddal (izročil) državni blagajni, referre triumphum O., victoriam referre T., H., Front., Val. Max., lacte domum referent distenta capellae ubera V.
b) (o sporočilih, naznanilih) prinesti, (skrivaj) naznaniti (naznanjati), javiti (javljati), ovaditi (ovajati): responsum Ci., C., mandata, numerum C., legationem Romam L., rumores Ci., sermonem ad Dionysium N.; z ACI: Suebos sese recepisse C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quae diceret Ariovistus ad se referrent C.

2.
a) nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj vleči (vlačiti), nazaj pomakniti (pomikati), (nazaj) obrniti (obračati), nazaj da(ja)ti: aura refert talaria O. vleče pihaje nazaj; o telesnih delih: ad nomen caput ille refert O., oculos ad terram referre Ci., ora et oculos V., lumina revocata eodem O., Tellus rettulit os in se O. je sklonila obraz vase, digitis ad frontem saepe relatis O. ali manus ad capulum referre T., Petr. dati (položiti) na … ; poseb. pedem (gradum O., L., vestigia V.) referre umakniti (umikati) se, vulneribus confecti pedem referre coeperunt C.; tudi: nazaj stopiti (stopati): rettulit ille pedem O.; ali vrniti (vračati) se: nemus, unde pedem referens oblita est O., pedes dextros referre Petr. srečno se vrniti; tako tudi castra referre L. nazaj pomakniti (pomikati), nazaj preložiti (prelagati), nazaj premestiti (premeščati), fines benignitatis introrsus referre Sen. ph. zožiti, Seleucia … ab mari relata Plin. oddaljena, diem referre Ulp. (Dig.), Fest. nazaj preložiti (naspr. proferre).
b) refl. in med. umakniti (umikati) se, vrniti (vračati) se, nazaj iti (hoditi): huc se referebant C., N., se fertque refertque V. hiti (teka) sem in tja, te refer caeli meliores ad auras O., gurges, quo se referebat ab aestu O., se e pastu referre V. domov se vrniti (vračati), classis relata V. zopet pristalo (pristavši), equi penitus datis referuntur habenis V. hitijo nazaj; pren.: eo, unde egressa est, se referat oratio Ci.
c) (dolg) (po)vrniti, plačati (plačevati), poplačati (poplačevati), komu kaj dolžnega opraviti (opravljati), podariti (podarjati), darovati: argentum alicui referre Pl., pateram surreptam Ci., Idibus aera H. šolnino, terra centeno fructu refert Hier. rodi stoteren sad; od tod mnogovrstno pren.: Hier., ad equestram ordinem iudicia referre Ci., tumulo sollemnia ludis T. posvetiti.

3. occ.
a) vrniti (vračati), povrniti (povrač(ev)ati), poplač(ev)ati, poravna(va)ti: alicui gratiam (gratias) Ci. hvalo da(ja)ti, zahvaliti se komu, dejansko se komu izkazati (izkazovati) hvaležnega, bonam, iustam, praeclaram, debitam, meritam gratiam referre Ci., parem gratiam referre Ci. ali par pari referre Ter. odmeriti, kakor se komu meri, vrniti enako z enakim, alicui plurimam salutem referre Ci. kar najsrčneje odzdraviti (odzdravljati) komu, pozdraviti (pozdravljati) koga, fertilitatis honorem referre O. zahvaliti se za rodovitnost, carmen carmini referre Aur. odgovoriti na pesem s pesmijo.
b) (glasove) odbi(ja)ti, v pass. odmevati, odjekovati, razlegati se: saxum resonando flebiles voces refert Acc. fr., domus vocem refert O., vocem multiplicato sono referre Cu. iz logov se razlega, odmeva, gemitum referre V., ex tortuosis locis soni referuntur Ci.
c) z obj. da(ja)ti odgovor, odgovoriti (odgovarjati), odvrniti, reči, dejati: nec mutua nostris dicta refers O., verba refers V., talia voce refert, tandem pauca refert V.; brez obj. z neodvisnim govorom: ego tibi refero: … Ci., ille refert: „O … Phoebe pater“ O.
d) reči, govoriti, povedati: redeuntem Pan videt et talia verba refert O., liceat mihi vera referre O.

4.
a) (preteklo) da(ja)ti zopet (spet) nazaj, zopet (spet) nazaj prinesti (prinašati), vrniti (vračati), obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati), zopet (spet) uvesti (uvajati): o mihi praeteritos referat si Iuppiter annos V., nec Coae tibi purpurae referunt tempora … H., marem S., V., consuetudinem antiquam Ci., Suet., fabulam iterum Ter., eas artes T., mysteria Ci., arma V. vojno, antiquas figuras O., sole dies referente siccos H.; o govoru: verba geminata referre O. govoriti (ponavljati) za kom, voces refert (sc. Fama) O. ponovi, ab interprete relato sermone Cu., versus referre V., rem iudicatam r. Ci. zopet pred sodišče spraviti, aliquid ad populum referre L. znova predlagati.
b) ponoviti kaj v spominu = v spomin si (pri)klicati, spomniti (spominjati) se, pomniti, pámetiti: nunc magna referte facta, patrum laudes V., Lycaoniae referens convivia mensae O. spominjajoč se, exempla Cu. ali versum referre N. navesti (navajati), foedusque refert et iura parentum O. spomni se, omeni.
c) occ. s podobnostjo koga ali kaj ponavljati = koga (kaj) na novo (po)kazati, upodobiti (upodabljati), posnemati, biti komu, čemu podoben, biti podoba (slika (in prilika)) koga (česa), biti izrezan kdo, kaj: mores, os vultumque patris Plin. iun., maiorum vultus vocesque Lucr., matrem reddit ac refert nobis Plin. iun., teneas parvolus, qui te (sc. patrem) ore referret V. ki naj bo tvoja živa slika, nomine avum referre V. = nomen avi referre imenovati se po pradedu, aliquem sermone voltusque referre T. tako govoriti in tak obraz imeti kakor … , cornua miram formam referentia O. čudovite oblike imajoč, čudovitih oblik.

5. metaf.
a) (duha, pozornost itd.) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati) na kaj, kam (nazaj): oculos animumque ad eum Ci., animum ad studia, veritatem Ci., se ad philosophiam Ci., quo referor totiens? Ci. česa se spominjam tolikrat; od tod tudi: animum ad firmitudinem referre T. znova okrepiti, aliquid in melius referre V. na bolje obrniti, izboljšati.
b) navračati, napeljevati kaj (na kaj), soditi, presojati, meriti po čem, pripisati (pripisovati): H., O., Plin. iun. idr., initia gentis ad Achillem r. Cu. začenjati rod z Ahilom, izhajati iz Ahilovega rodu, omnia ad suum arbitrium referre L. podvreči samovolji, ne alienos mores ad suos referant N., omnia ad voluptatem referre Ci. pri vsem se ozirati na … , omnia facta ad virtutem Ci. uravna(va)ti po zahtevah možatosti, prospera ad fortunam T. pripisovati, aliquid ad se ipsum Ci., Sen. ph. soditi (presojati) po sebi samem, (sc. omnia) in claritatem Herculis T. pripisovati svetovno slavnemu Herkulu; abs.: referens ad fructum Varr. ozirajoč se; pass. referri nanašati se na kaj: Ci. —

II. (z oslabljenim pomenom praep.)

1. prinesti (prinašati), da(ja)ti, odda(ja)ti, izročiti (izročati): omne frumentum ad se referri iubet C., rationes ad aerarium Ci., ad Caesarem publicas rationes C., ex fenore pecuniam populo Ci., consulatum ad patrem Ci.

2. occ.
a) ustno ali pis(me)no (s)poročiti (sporočati), javiti (javljati), naznaniti (naznanjati), reči, povedati, pripovedovati, praviti: consilia alicui Ter., de quo hoc plura referemus, quo obscuriora sunt eius gesta N., acta sociis V., Solis amores O., numerum referre C. šteti, Paulum Fabriciumque insigni Camena referre H. opevati, v pesmi slaviti, res horrenda relatu O., foedum relatu O.; subst. relāta -ōrum, n povest, pripoved, pripovedka: audierat relata O.; z ACI: Aeolon ille refert … regnare O., referunt Suebos omnes se recepisse C.; pesn. tudi: rettulit esse pronepos (= se esse pronepotem) O.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quid referam, quotiens … reppulerint? O.; s predik. acc.: te parentem refert V. te imenuje, slavi, patriam Epirum V., se ex ea civitate oriundum Iust.; abs.: refero ad Scaptium Ci., ut M. Brutus refert Suet.; impers.: in quo saepe aliter est dictum, aliter ad nos relatum Ci.
b) (v presojo) predložiti, predlagati, spraviti pred koga, besedovati, poročati: ad consilium referre N. spraviti pred vojni svet, consultationem ad amicos Iust., ad populum Ci. ljudstvu predložiti, ad animum Ph. razmišljati; poseb. o poročilih v senatu: rettulit, quid de nexis fieri placeret L., de (sc. reliquis) rebus ad senatum refertur C., Ci., L.; abs.: de ea re postulant ut referatur S. da se poroča; pren.: omnia ad oracula referre N. predložiti (predlagati) preročiščem v razsodbo, nemo refert, quod Italia externae opis indiget T. nihče (v svojem predlogu) ne omeni resnice, da …
c) kot poslovni t.t. zapisati (zapisovati), opisati (opisovati), (za)beležiti, (za)računati, (v)knjižiti: illam pecuniam Flacco datam Ci. vknjižiti kot izplačanega, pecunias acceptas Auct. b. Alx., pecuniam operi publico Ci. zaračunati pod naslovom „javno poslopje“, vpisati na račun „javne gradbe“; pren.: omnia pericula ei accepta referebant Hirt. so pridali na njegov račun = so pripisovali njemu, salutem imperii uni omnes acceptam relaturos C. da mu bodo zapisali na svoj dolg; o vpisovanju v javne (državne) zapiske: referre iudicium in tabulas publicas Ci., nomen in tabulas, in codicem Ci., in censum L. vpisati v cenilni popis (o cenzorju ali njegovem pisarju), aliquem ex quaesturā in iudices L., aliquem in proscriptorum numerum N. = in proscriptos Ci. = inter proscriptos Suet., absentem in reos Ci.; pren. sprejeti, vključiti, dodati kaj kam: epistolas in volumina C., orationem in Origines Ci. = aliquid in commentarium Ci.; metaf. sprejeti, šteti med koga, imeti za kaj: terram et caelum in deos referre Ci., aliquem in oratorum numerum Ci., eodem Q. Caepionem Ci. umestiti (spraviti) v isto vrsto; toda in deorum referre Ci. imenovati, navesti (navajati) med bogovi.

Opomba: Pri pesnikih tudi: rellātum (da se podaljša prvi zlog): Lucr.

re-gredior -gredī -gressus sum (re in gradior)

1. nazaj (hod)iti, nazaj korakati, nazaj priti, vrniti (vračati) se: Pl., Iust., Plin. idr., regredi quam progredi malunt Ci., ex itinere in castra regredi L., ab exsilio Tarentum T., in urbem, domum Suet.; occ. kot voj. t.t. umakniti (umikati) se: S., L. idr., neque dant regrediendi facultatem C.

2. metaf.: in memoriam regredior me audisse Pl. spominjam se, eodem regredi S., in illum annum regredi Ci., ut … regredi in id (vrnem se k … ) facile possimus Q.; kot jur. t.t. iskati pri kom odškodnino, zahtevati od koga odškodnino, držati se koga zaradi škode: ad venditorem regredi Ulp. (Dig.).

regredire v. intr. (pres. regredisco)

1. iti nazaj; pren. nazadovati

2. psihol. regredirati

regress² [rigrés] neprehodni glagol
astronomija nazaj iti, nazadovati, pojemati
astronomija vračati se, vrniti se (to k)
(o živalih) vračati se k svojstvom prednikov

régresser [regrese] verbe intransitif iti nazaj, nazadovati, pojemati, regresirati

la tuberculose régresse d'année en année tuberkuloza nazaduje od leta do leta

relish² [réliš]

1. prehodni glagol
napraviti (kaj) okusno, tečno, slastno; dati prijeten okus (čemu); začiniti (with z)
najti slast v, imeti užitek od, uživati (v čem, kaj), imeti rad; rad (kaj) jesti, s tekom jesti

2. neprehodni glagol
biti okusen (tečen, slasten, prijeten); dišati, iti v tek (slast), tekniti; imeti okus, tek (za kaj)

to relish of dišati po; spominjati na
to relish well (badly) imeti dober (slab) okus
I do not relish the idea of staying here misel, da bi ostal tu, mi ne prija
I did not relish the coffee kava ni bila po mojem okusu
do you relish the lobster? vam gre jastog v slast?
he did not relish the proposal predlog mu ni (preveč) dišal (prijal)

re-migrō -āre -āvī -ātum (re in migrāre) nazaj (hod)iti, (po)potovati nazaj, vrniti (vračati) se: Pl., L., N. idr., Romam Ci., in domum suam Ci., in suos vicos C., ad deos Ap.; occ. (pre)seliti se: remigrare Kalendis Quinctilibus Ci. ep.; metaf.: remigrat animus nunc demum mihi Pl., ad argumentum volo remigrare Pl., atque ei ne integrum quidem erat, ut ad iustitiam remigraret Ci.

remoler [-ue-] drobnejše mleti, premleti; ljudsko kramljati; domače iti na veseljačenje

remontar gor iti, povzpeti se (na višino); dvigniti; vojska oskrbeti s svežimi konji

remontar a segati nazaj do
remontarse povzpeti se; vzleteti (letalo); razsrditi se, nemiren postati; daleč nazaj poseči
remontarse en alas de la fantasía prepustiti se krilom fantazije

remonter [rəmɔ̃te] verbe intransitif zopet iti navzgor; zopet vstopiti (en auto v avto); dvigati se (zemljišče), dvigniti se; segati nazaj (à v, do); pasti nazaj (à na); botanique dvakrat (v letu) cveteti; marine peljati se proti severu; priti z juga (veter); verbe transitif nesti navzgor (na podstrešje itd.); više obesiti (sliko); architecture zvišati; zavihati kvišku, navzgor (ovratnik); naviti (uro, gramofon, igračo); pluti, plavati navzgor (la rivière po reki); technique zopet sestaviti, montirati; izpolniti (zalogo, knjižnico); dati novega konja (quelqu'un komu); dvigniti (pogum, razpoloženje); okrepčati (o vinu, žganju); zamenjati podplat in oglav pri škornju, čevlju; osvežiti (barvo); théâtre znova uprizoriti

se remonter priti zopet k moči; oskrbeti se zopet (en z); oskrbeti si, dobiti novega konja; figuré, familier okrepiti se (duševno)
remonter à bard zopet se vkrcati
remonter à cheval zopet (za)jahati konja
remonter haut, remonter au déluge seči, segati daleč nazaj (v preteklost)
il faut remonter à l'origine treba je iti nazaj do začetka
il remonte sur sa bête, sur l'eau, ses actions remontent (figuré, familier) njegove delnice se dvigajo
remonter le courant pluti, plavati proti toku, figuré premagati težave
remonter sa montre naviti (svojo) uro
le vent remonte veter piha proti severu
le baromètre remonte barometer se zopet dviga
remonter un escalier iti zopet po stopnicah navzgor
remonter sa valise au grenier zopet odnesti svoj kovček na podstrešje
remonter une pièce zopet uprizoriti gledališko igro
remonter sa garde-robe izpopolniti si garderobo
remonter le courage, le moral de quelqu'un dvigniti zopet komu pogum, moralo
remonter au sixième étage par l'ascenseur iti zopet v 6. nadstropje z dvigalom
remonter un violon, une raquette de tennis napeti strune na violini, na teniškem loparju
se remonter en linge, en vêtements oskrbeti se zopet s perilom, z oblekami

remount [rimáunt]

1. prehodni glagol & neprehodni glagol
zopet zajahati konja, zopet oskrbeti koga z jahalnim konjem
vojska oskrbeti z novimi, svežimi konji; zopet se povzpeti, zlesti na (goro, lestev itd.); zopet se peljati (po vodi, reki) navzgor; vrniti se, iti nazaj (to k, na)

to remount a mountain zopet se povzpeti na goro
to remount to the source iti nazaj k izviru

2. samostalnik
rezerven (svež, spočit) konj

repasar zopet iti skozi, prebrati, (bežno) pregledati; izboljšati; preskusiti; ponoviti; zakrpati

repasar una cuenta pregledati račun
al repasar mis libros (trg) pri pregledu mojih knjig
segunda edición repasada y corregida druga pregledana in popravljena izdaja