Franja

sólen (-lna -o) adj. di sale, salino, salifero:
solni skladi strati saliferi
hist. solne poti le vie del sale
kem. solna kislina acido muriatico

solíter (-tra) m

1. kem. salnitro, nitrato di potassio, nitratina

2. nitro:
čilski soliter nitro del Cile, sodanitro, nitratina

sollemnis (s soobl. sōlemnis in sōlennis) -e, adv. sollemniter, sōlemniter, sōlenniter (sollus [stlat.] = totus; drugi del te besede etim. ni dokončno potrjen; po nekaterih = lat. annus, po drugih sor. z osk. amnúd [iz debla amb-] = circuitu)

1. vsako leto se ponavljajoč, vsakoleten: Val. Max., Serv. idr., sacra Ca., Lex ap. Ci., sollemne et statum sacrificium Ci., sacrificia solemnia Ci., sollemnia sacrificia L., dies, qui quasi … sollemnes apud omnes sunt … celebrati Ci., statum iam ac prope sollemne in singulos annos bellum L., sollemnīs dapes V.

2. meton.
a) slovesen, slavnosten, prazničen, prazniški, svet: Aug., Tert. idr., ludi Tab. XII ap. Ci., L., O., sollemnis coetus ludorum Ci., sacrum Sen. tr., sicuti in sollemnibus sacris fieri consuevit S., curarit sollemnia sacra Lucr., sollemni more sacrorum Lucr., sollemnes epulae Ci., T., religiones Ci., sollemnia verba Ci., O., vota, dona, arae V., pompa V., Amm., ignis, festum, circus, preces O., cum sollemni habitu L., carmen H., dies … sollemnis mihi sanctiorque paene natali proprio H., dies sollemnes Suet. zaročni dnevi, dnevi zaroke, sacramentum T., auspicia Cl., solemnissimas preces de casto praefatus ore Ap., die solemnissimo natali meo Fr., omnibus sollemniter peractis L., convivium sollemniter instituit Iust., lusus iste, quem … solemniter celebramus Ap.
b) običajen, navaden, ustaljen, vsakdanji: officium Ci., iter sollemne, legitimum, necessarium Ci., sollemnis militum lascivia L., sacra deosque dabo; socer arma Latinus habeto, imperium sollemne socer V., Romanis sollemne viris opus H., Romae dulce diu fuit et sollemne H., sollemnis gloria Ph., mos Suet., cursus Suet., Cl., spectari sollemne olim erat Suet. ali sollemne nobis fuit agitare Gell. je bila navada, je bilo v navadi, sollemnis via Amm. obča, splošna, solemniter se purificantes, solemniter aquā circumspergi Plin. ali transmisso sollemniter Tiberi Amm. ponavadi, običajno, kakor je navada.
c) prav(šnj)i, (pravno)formalen, predpisan, določen, ustaljen: numerus testium Dig., sollemniter cavere, iurare Dig. v skladu z vsem, držeč se pravnih formalnosti. — Od tod subst. sollemne (sōlemne, sōlenne) -is, n

1. slavnost, slovesnost, svečanost, v pl. tudi slovesni običaji: sollemne antiquissimum, sollemne allatum ex Arcadia, sollemne clavi figendi, ludorum, Nemeorum, auspicandorum comitiorum L., soli Fidei sollemne instituit L., iam redeunt iterum sollemnia (sc. Isidis) nobis Pr., Claudio funeris sollemne celebratur T., ludos sollemnibus addere L., sollemnia funerum, pietatis, nuptiarum T., sollemnia Quinquatruum, triumphi Suet., sollemnia magna Iuv.

2. occ. v pl.
a) slovesne daritve, slovesne žrtve: tumulo referunt sollemnia V., tumulo sollemnia mittent V., extis sollemnium vesci L.
b) slovesne čestitke, slovesna voščila: sollemnia incipientis anni Kalendis Ianuariis epistulā precari T. pis(me)no voščiti srečo za novo leto, pis(me)no čestitati.

3. navada, običaj, šega: nostrum illud sollemne servemus Ci., mos … inter cetera sollemnia manet L., mansit sollemne, ut … L., repeterent sollemnia T. naj se znova lotijo običajnega dnevnega dela; sollemne habere z inf. Plin. navado imeti, biti vajen: annua solemnia Amm. letno dani; pesn.: sollemnia (acc. pl. nam. sollemniter) insanire H. na čisto navaden način.

4. v pl. oblíčnosti, formalnosti: sollemnia iuris Dig. pravne obličnosti, testamenti Dig.

somatsko živčevje stalna zveza
anatomija (del živčevja) ▸ szomatikus idegrendszer

somérnost (-i) f simmetria:
somernost telesa simmetria del corpo umano
biol. zvezdasta somernost simmetria raggiata
mat. ravninska somernost simmetria speculare

sommità f

1. vrh:
la sommità del monte vrh gore

2. pren. vrhunec; odličnost:
la sommità del sapere vrhunec znanja
incontro alla sommità (al vertice) sestanek na vrhu

somrák (-a) m crepuscolo; pren. tenebre:
pren. somrak bogov il crepuscolo degli dei
somrak preteklosti le tenebre del passato
živeti v somraku vivere nelle tenebre della servitù, dell'arretratezza
bot. navadni somrak (navadna črna meta) marrubio comune (Marrubium vulgare)

sónce (-a) n

1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
Sonce in Luna il Sole e la Luna
Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
lepa kot sonce bella come il sole
jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale

2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice

3. pren.
sonce svobode il sole della libertà
sonce sreče il sole della felicità
sonce upanja il sole della speranza

4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole

5. pog.
višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
ne bo več gledal sonca morrà
tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
pojdi mi s sonca togliti dal sole
sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
nič lažjega pod soncem niente di più facile
nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole

sónce sol m

na soncu al sol
vzhajajoče (zahajajoče) sonce el sol naciente (poniente)
opoldansko (polnočno) sonce sol de mediodía (de medianoche ali boreal)
večerno sonce sol poniente, sol crepuscular
višinsko sonce sol de altitud, (aparat) lámpara f de cuarzo (ali de rayos ultravioleta), sol de alturas, sol artificial
izpostavljen soncu expuesto al sol, bañado de sol
obsijan od sonca soleado, bañado por el sol
ogorel od sonca tostado del sol
v pripekajočem soncu a pleno sol, bajo un sol abrasador
oboževalec sonca adorador m del sol
prostor na soncu (fig) un lugar al sol
sonce zelo pripeka el sol se deja caer
nič novega pod soncem nada nuevo bajo el sol
ni vreden da ga sonce obsije (fig) fam no vale el pan que come, fam no vale lo que come
to je bolj jasno kot sonce (fig) es más claro que el sol
za dežjem pride sonce después de la tempestad (ali tormenta) viene la calma

sónčen de(l) sol; solar

sončni čas (luč, spektrum, sistem, energija, pega, mesec, leto, krogla, obsevanje) hora f (luz f, espectro m, sistema m, energía f, mancha f, mes m, año m, esfera f, irradiación f) solar
sončna kopel baño m de sol
sončni kralj (hist) el Rey Sol
sončna krema crema f cutánea para el sol
sončne celice células f pl solares
sončni kolobar parhelio m
sončni dan día m de sol, (astr) día solar
sončna ura reloj m de sol, (vertikalna) cuadrante m solar, (horizontalna) gnomon m
sončni obrat solsticio m
sončna opeklina quemadura f por el sol, med eritema m solar
sončna očala gafas f pl para el sol
sončna pripeka (žar) ardor m del sol
sončni mrk eclipse m de sol
sončni sij sol m, luz f del sol
sončna stran lado m expuesto al sol
južna sončna stran lado m del mediodía
sončna orbita órbita f del sol
sončna višina altura f del sol
sončna vročina calor m del sol, fam solazo m
soparna sončna vročina bochorno m
sončni vzhod salida f del sol
sončni zahod puesta f del sol, ocaso m
sončni žarek rayo m solar, rayo de sol

sónčnica (-e) f bot. girasole (Helianthus annuus); agr.
gomoljasta sončnica topinambur, tartufo di canna, patata del Canada (Helianthus tuberosus)

sonno m

1. spanje, sen:
sonno agitato, tranquillo nemirno, mirno spanje
il sonno del giusto spanje pravičnega
il sonno eterno, l'ultimo sonno pren. večno spanje
terapia, cura del sonno spalna terapija
dormire sonni tranquilli pren. mirno spati, živeti mirno
prendere, riprendere sonno zaspati, ponovno zaspati

2. med.
malattia del sonno spalna bolezen, tripanosomiaza

3. spanec, zaspanost:
avere sonno biti zaspan
cadere, cascare dal sonno klecati, padati od utrujenosti
far venire, mettere sonno pren. biti na smrt dolgočasen

4. pren. mir, tišina

sorazméren (-rna -o) adj.

1. proporzionato, proporzionale; corrispettivo; rispondente:
mat. premo (direktno), obratno (indirektno)
sorazmeren direttamente, inversamente proporzionale
sorazmeren s potrebami proporzionato ai bisogni
jur. sorazmerni delež quota ereditaria proporzionale

2. notevole, considerevole, rilevante; relativo:
sorazmerna zaostalost dežele la notevole arretratezza del Paese
sorazmerna varnost postopka la relativa sicurezza del procedimento

sorazmérje (-a) n

1. proporzione; ragione:
sorazmerje človeškega telesa le proporzioni del corpo umano
obratno, premo sorazmerje proporzione, ragione inversa, diretta

2. correlazione, proporzione, proporzionalità, corrispettività:
dobiček ni v sorazmerju z vloženim denarjem il ricavato non è in proporzione con il denaro investito

sorédje (-a) n mat. sistema di coordinate:
os soredja l'asse del sistema di coordinate

sorgere^*

A) v. intr. (pres. sorgo)

1. vstati, vstajati; dvigniti, dvigovati se

2. vziti, vzhajati

3. izvirati

4. zbuditi, zbujati se; poroditi se; priti do:
mi è sorto un sospetto v meni se je zbudil sum
sono sorte complicazioni prišlo je do zapletov

5. pren. priti do, povzpeti se do česa:
sorgere in fama zasloveti

B) m (le sing.) vzhod, vzhajanje:
il sorgere del sole sončni vzhod

sórnik (-a) m

1. agr. perno

2. strojn. perno; chiavarda:
batni sornik spinotto, perno del pistone

sortir*¹ [sɔrtir] verbe intransitif iti ven, oditi (iz, z doma); stopiti iz, izstopiti; izhajati; štrleti, moleti (iz); vstati (od mize); ravno ozdraveti (de od); biti ravno odpuščen (iz zapora); oddaljiti se (od teme); figuré vzkliti, pognati, priti na dan; iziti (knjiga); verbe transitif izvleči, potegniti (de iz), vzeti, peljati, spraviti ven; prinesti, vreči na trg (tržišče), prinesti na dan, (populaire) vreči ven

(verbe intransitif): il ne sort pas on ne hodi z doma, ne zahaja v družbo
je sors de chez lui pravkar sem bil pri njem
sortir de chez soi iti z doma, iz hiše
sortir du bal prihajati s plesa
sortir des bornes prekoračiti meje
sortir de la cadence priti iz takta
sortir d'embarras izmotati se iz zadrege, iz težav
sortir d'une école končati (neko) šolo, študij na (neki) šoli
sortir d'une famille honorable izhajati iz spoštovane, poštene družine
sortir des gonds priti iz tečajev, figuré razjeziti se
il est nouvellement sorti de l'université pravkar je diplomiral na univerzi
sortir du lit vstati iz postelje
sortir des mains de l'ouvrier biti še čisto nov
sortir de maladie pravkar ozdraveti
sortir de la mémoire, de l'esprit, de la tête izpasti iz spomina, biti pozabljen
sortir de l'ordinaire biti neobičajen
la pensée ne sort pas assez misel ne prihaja do izraza
sortir du port izpluti iz pristanišča
sortir de son rôle pasti iz svoje vloge
sortir du sujet oddaljiti se od svojega predmeta
sortir sain et sauf d'un accident odnesti zdravo kožo iz nesreče
sortir de la vie umreti
ne pas en sortir ne priti iz, ne opraviti, ne dokončati
cela m'est sorti to mi je ušlo, izpadlo
j'ai trop à faire, je n'en sors pas ne pridem iz dela
les yeux lui sortent de la tête ves iz sebe je, ves besen je
la faim fait sortir le loup du bois lakota prežene volka iz gozda
au cours du match, l'arbitre a fait sortir un joueur du terrain med tekmo je sodnik izključil enega igralca iz igre
la locomotive est sortie des rails lokomotiva se je iztirila
il se croit sorti de la cuisse de Jupiter on misli, da izhaja iz slavne družine
ce dictionnaire sort par fascicules ta slovar izhaja v snopičih
cela sort de ma compétence to ne spada v mojo kompetenco
(familier) sortir d'en prendre imeti dovolj kake neprijetnosti
merci bien, je sors d'en prendre! hvala lepa, dovolj mi je tega!
(verbe transitif):

sortez les mains de vos poches! roke iz žepa!
sortez la poitrine! prsi ven!
sortir l'enfant peljati, vzeti otroka ven, na sprehod
ce mari ne sort jamais sa fémme ta soprog ne gre nikoli ven z ženo
sortir quelqu'un de la salle izgnati, vreči koga iz dvorane
sortir un blessé des décombres izvleči ranjenca iz ruševin
(populaire) sortez le! à la porle! vrzite ga ven!
sortir sa voiture du garage izpeljati avto iz garaže
cette maison d'édition sort beaucoup d'ouvrages ta založba izda(ja) mnogo del
il nous en a sorti une bien bonne povedal nam je dobro, posrečeno zgodbo
se sortir d'affaire, s'en sortir izvleči se iz afere, pomagati si

Sosius 3 Sózij(ev) (Sósij(ev)), ime rim. rodu. Poseb. znani so:

1. C. Sosius Gaj Sozij, Lepidov kvestor: Ci. ep.

2. neki vitez s Picenskega: Ci.

3. C. Sosius Gaj Sozij, ki se je l. 38 bojeval v Judeji ter osvojil Jeruzalem; l. 49 pretor, l. 32 konzul, Antonijev pristaš, vendar je pozneje sklenil spravo in prijateljstvo z Oktavijanom: Vell.

4. Sosia Galba Sozija Galba, Agripinina prijateljica, po smrti svojega soproga Gaja Silija izgnana, ker je sodelovala pri njegovih izsiljevalskih poslih: T.

5. C. Sosius Seneciō Gaj Sozij Senecio (Senekio), skupaj s Trajanom l. 107 po Kr. konzul, prijatelj Plinija mlajšega: Plin. iun.

6. Sosiī -ōrum, m (bratje) Sóziji (Sósiji), knjigotržci v Rimu v Horacijevem času in založniki njegovih del: H. Od tod adj. Sosiānus 3 Sózijev (Sósijev), sozijánski (sosijánski): Apollo Plin. Sozijev (sozijanski) Apolon = od kvestorja Gaja Sozija iz Selevkije v Rim pripeljan lesen Apolonov kip.

sospensione f

1. obešanje:
lume in sospensione viseča luč
tiro in sospensione šport met iz skoka (košarka)

2. kem. suspenzija

3. avto vzmetenje

4. prekinitev; odlog, odlaganje:
sospensione d'armi voj. prekinitev sovražnosti
sospensione del lavoro prekinitev dela
sospensione di una seduta prekinitev seje

5. suspenz, začasna odstranitev, odstavitev, začasna prepoved:
sospensione a divinis relig. suspenz
sospensione dall'impiego začasna odstavitev iz službe

6. lit. aposiopeza

7. pren. negotovost, skrb, zaskrbljenost