Franja

glow² [glou] samostalnik
žar; gorečnost, vnema; rdečica

to be all of a glow, to be in a glow biti ves iz sebe, komaj čakati

glūma -ae, f (iz *glūbma, to pa iz *glūbh-mā ali glūbh-smā: glūbere; gl. glūbō) lupina, luščina, pleva, strok, (kolekt.) stročje: VARR., P. F.

Gnathō -ōnis, m (Γνάϑων iz gr. γνάϑος čeljust) Gnáton (= „Čeljustnik“, „Čeljustnež“ „Požeruh“): TER., CI.; od tod sploh = požeruh, zajedavec, prislinjenec: CI., SID. – Od tod Gnāthōnicī -ōrum, m gnatonovci, Gnatonovi učenci = zajedavci: TER.

gnéča (-e) f calca, folla, ressa; pigia pigia, viavai:
utreti si pot v gneči farsi largo nella calca
skopati se iz gneče uscire dal pigia pigia

gnézdo nest; (orlovo, roparic) eyrie, aerie, aery; (fazanov) arhaično nide; figurativno (dom) home, roof; figurativno haunt; (leglo) brood, hatch, (za žuželčja jajca) nidus

gnézdo roparjev den of thieves
polno gnézdo nestful
graditi gnézdo to build a nest, arhaično to nidificate, to nidify
krasti jajca iz gnézd to rob birds' nests
položiti v gnézdo to nest
sedeti na gnézdu to sit on the nest (to hatch)
stikati za ptičjimi gnézdi to go bird's-nesting (ali bird-nesting ali nesting)
sedeti v toplem gnézdu (figurativno) to live (ali to be living ali to be) in clover
ustvariti si gnézdo (figurativno) to build one's nest (ali home), (oženiti se) to settle down to married life
ptički brez gnézda (= otroci brez doma) waifs and strays
napraviti si mehko gnézdo to feather one's nest

gnézdo (-a) n

1. nido; covo:
napraviti, spletati gnezdo fare, intessere il nido
pren. zleteti iz gnezda lasciare il nido
pren. pregnati iz gnezda snidare
lastovičje gnezdo nido di rondine
pren. sračje gnezdo disordine, confusione, guazzabuglio
pren. gadje gnezdo nido, covo di vipere
osje gnezdo vespaio
pren. dregniti v osje gnezdo sollevare un vespaio
mišje gnezdo topaia
kačje gnezdo serpaio

2. (istočasno skoteni, zvaljeni mladiči) covata; nidiata, figliata:
gnezdo prašičev una nidiata di porcellini

3. (dom, stanovanje) nido:
napraviti si gnezdo farsi il nido

4. pejor. (majhen, odročen kraj) casa del diavolo; paesucolo

5. (skrivališče; postojanka) covo:
roparsko, zarotniško, teroristično gnezdo covo di briganti, di congiurati, di terroristi
voj. strojniško gnezdo nido di mitragliatrici

gnój (-a) m

1. agr. letame; concime; ingrasso:
kidati gnoj rimuovere il letame
konjski, svinjski, hlevski gnoj letame equino, porcino, di stalla
umetni gnoj letame artificiale

2. med. pus; pog. marcia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gnoj v jajcevodu piosalpinge
gnoj v seču piuria

3. pog. (zelo len, zanikrn človek) fannullone, sciattone; pren.
postavljati se ko petelin na gnoju fare il galletto, pavoneggiarsi
pren. potegniti koga iz gnoja togliere qcn. dal fango, dagli impicci

góba hongo m , seta f

šolska goba esponja f
goba iz gume esponja de goma (ali caucho)
goba za krpanje hongo de repasar
kresilna goba yesca f
lesna goba hongo de la madera
strupena, užitna goba hongo venenoso, comestible
zastrupljenje z gobami intoxicación f (ali envenenamiento m) por hongos (ali setas)
iskati, nabirati gobe (ir a) buscar setas
piti kot goba (fig) beber como una esponja (ali una cuba ali un cesto)

Gobannītiō -ōnis, m Gobanición, Arvernec, ki je svojega nečaka Vercingetoriksa (Vercingetorix) izpodrinil iz Gergovije: C.

go beyond neprehodni glagol
prekositi, prekašati

go beyond one's depth pregloboko zabresti
go beyond o.s. biti ves iz sebe

godere^* v. intr. (pres. gōdo)

1. biti srečen, veseliti se, radovati se, uživati:
godo di vedervi in buona salute vesel sem, da vas vidim zdrave
godere della compagnia di qcn. uživati v družbi nekoga
prendere, pigliare a godere qcn. ponorčevati se iz koga, privoščiti si koga
PREGOVORI: chi si contenta gode preg. z malim zadovoljnemu nič ne manjka

2. imeti prednost, korist:
la città gode di un magnifico panorama mesto ima prekrasen razgled

3. uživati:
godere a mangiare bene uživati v dobri jedi; popivati, veseljačiti

godlj|a [ó] ženski spol (-e …)

1. die Wurstsuppe, die Wurstbrühe

2. figurativno hrana: der Saufraß; pijača: das Gebräu

3. težave: die Patsche, die Bredouille
znajti se v godlji in eine Patsche geraten, in die Bredouille kommen
pomagati iz godlje aus der Patsche helfen

4. v jeziku ipd.: der Mischmasch

gódlja (-e) f

1. minestra; pejor. intruglio

2. pren. brodaglia

3. pren. pasticcio, guaio:
pomagati komu iz godlje levare qcn. dai pasticci
biti v godlji essere nei guai
pren. lepo godljo si mi skuhal hai combinato un bel pasticcio

gòl¹ naked; nude; unclothed; in the nude; in the buff; (slečen) stripped; (teren, kraj) treeless, bleak, open; (glava) bare, uncovered; (brez perja) unfledged, callow; figurativno plain, udisguised; (meč) unsheathed, drawn

z gòlim očesom with the naked eye
z gòlimi rokami with one's bare hands
čisto gòl in one's bare skin, stark naked
do gòlega slečen stripped naked, stripped to the buff
gòla dejstva the naked facts
gòlo drevo a tree bare of leaves
gòl(i) meč a naked sword
gòla, čista potrata sheer waste
iz gòle (čiste) potrebe by sheer necessity
gòla (sama, čista) skala sheer rock
gòla pokrajina bare landscape
gòla resnica the naked truth
do gòlega sleči to strip someone naked (ali to the buff)
do gòlega so jih slekli they stripped them naked

gold-beater [góuldbi:tə] samostalnik
ploščilec zlata

gold-beater's-skin pozlatarska opna; tanka opna iz volovskega črevesa

gond [gɔ̃] masculin tečaj, stožer, stežaj (pri vratih); (familier)

hors des gonds ves iz sebe, besen, razdražen
mettre, jeter, faire sortir quelqu'un hors des gonds spraviti koga iz ravnotežja, razdražiti koga
sortir de ses gonds (figuré) vzkipeti, pobesneti, figuré eksplodirati

good¹ [gud] (primernik better, presežnik best) pridevnik
dober; ljubezniv; koristen, zadovoljiv, precejšen, znaten, obilen; zdrav, kreposten; zapeljiv; pravi, veljaven; svež, nepokvarjen; cel

all in good time vse o pravem času
as good as skoraj, tako rekoč
pogovorno good and popolnoma
to be as good as one's word biti mož beseda
good at, a good hand at spreten, mojster v čem
good cheer veseljačenje, požreševanje, krokanje, popivanje; pogum
a good deal precej
in good earnest čisto resno
be good enough to... bodi tako dober in...
so far so good doslej je še vse v redu
to feel good biti dobre volje
good for veljaven za
good for nothing zanič, neraben
good for you odlično
good form lepo vedenje
Good Friday veliki petek
from (ali on) good authority iz dobrega vira
with a good grace z dobro voljo
good gracious (ali heavens) za božjo voljo!
to hold good dobro se obnesti, obveljati
good humour dobra volja
his good lady njegova žena
good looks lepa zunanjost
to make good uspešno izvršiti
the good man of the house hišni gospodar
to have a good mind to do it imeti najboljši namen kaj storiti
good people škrati
as good as a play zabaven (prizor)
trgovina your good self vaša cenjena firma (v pismih)
good speed! mnogo sreče!
that's a good'un! ta je dobra!
to throw good money after bad razmetavati denar, zapravljati
to do a good turn izkazati ljubeznivost
good night! lahko noč!
good Lord! zaboga!
good for you! prav imaš
a good turn usluga
pogovorno good and ready popolnoma pripravljen

gooseberry [gú:zbəri] samostalnik
botanika kosmulja

big gooseberry season doba kislih kumar
gooseberry fool vrsta sladke jedi iz kosmulj in smetane; figurativno domišljav gizdalin
to play gooseberry predstavljati "slona", biti varuh zaljubljencev
to play old gooseberry with s.o. uničiti koga

go out neprehodni glagol
iti v družbo; poiti (ogenj); iti v pokoj; umreti; ne biti več v modi; postati znan; zrušiti se

go out of one's mind razburiti se
go out of one's way na moč si prizadevati
my heart goes out to him srce me k njemu vleče
go out on strike stavkati
go out to service iti v službo
go out of business opustiti trgovino
go out of fashion priti iz mode
go out of print biti razprodan (knjiga)

gôra mountain; (pred lastnim imenom) Mount

gôra Everest Mount Everest
gôra Sinaj Mount Sinai
visok kot gôra as high as mountains, mountainous, colossal
ledena gôra iceberg
gôra papirja, trupel a mountain of paper, of corpses
pridiga na gôri biblija the Sermon on the Mount
napraviti turo v gôre to take a trip to the mountains
prebiti počitnice v gôrah to spend one's holidays in the mountains (ali in a mountain region)
iz krtine gôro narediti (figurativno) to make a mountain out of a molehill
če ne pride gôra k Mohamedu, mora Mohamed h gôri if the mountain won't come to Mahomet, Mahomet must go to the mountain
tresla se (je) gôra, rodila se (je) miška (figurativno) the mountain has brought forth a mouse