Franja

monòpōlka ž uslužbenka v monopolu

montagnard, e [-tanjar, d] adjectif gorski, hribovski, gorjanski; masculin, féminin hribovec, -vka, gorjanec, gorjan, prebivalec v gorah

montaison [mɔ̃tɛzɔ̃] féminin selitev lososev v sladke vode za drstenje

montaraz v gorah bivajoč, gorski, divji, neudomačen

montaraz m gozdar

monter [mɔ̃te] verbe intransitif iti gor, iti kvišku, povzpeti se, lesti na; vzpenjati se, dvigati se; narasti; biti visok (à 100 mètres 100 m); (vsota) znašati, znesti (à 100 francs 100 frankov); prihajati (nevihta); napredovati; goljufati pri mešanju (kart); verbe transitif nesti gor; naviti (uro); dati v okvir (sliko); zajahati (konja); agronomie naskočiti, ubrejiti; opremiti; postaviti (šotor); montirati; vdelati (dragulj); prirediti (slavnost); naščuvati (contre proti); théâtre naštudirati, inscenirati, uprizoriti

se monter opremiti se, oskrbeti se; dvigati se; commerce znašati; technique dati se montirati; figuré razvneti se (duhovi); priti v zamah, v gibanje
monter à cru, à dos, à nu, à poil jahati brez sedla
monter un cheval jahati
monter en l'air (argot) vlomiti
monter en amazone jahati v damskem sedlu
monter une attaque pripravljati napad
monter un complot skovati zaroto
monter en auto, en avion, en chemin de fer, à bicyclette, à cheval stopiti v avto, v letalo, v železniški vagon, zajahati kolo, konja
monter à Paris z juga se preseliti v Pariz
monter un bateau à quelqu'un (populaire) natvesti komu kaj; nalagâti se mu
monter l'escalier iti po stopnicah navzgor
monter au cerveau, à la tête stopiti, iti v glavo (vino)
il est monté colonel napredoval je za polkovnika
monter sur ses grands chevaux (figuré) prevzetovati
monter la garde nastopiti stražo
monter le coup à quelqu'un (populaire) prevarati, prelisičiti koga
monter sa maison opremiti hišo s potrebnim
monter comme une soupe au lait (figuré) vzkipeti, razburiti se
monter en croupe jahati (konja) za jezdecem
monter la tête à quelqu'un naščuvati koga
monter sur le théâtre, sur les planches iti h gledališču, postati igralec
monter à la tribune stopiti na govorniško tribuno
les prix montent cene se dvigajo
les générations qui montent generacije, ki prihajajo, doraščajo
ma température a encore monté moja temperatura se je spet dvignila
faire monter quelqu'un razjeziti koga

monticole [mɔ̃tikɔl] adjectif, zoologie, botanique živeč, rastoč v gorah

Moor [muə] samostalnik
Maver; mohamedanec (na Ceylonu in v južni Indiji); mešanec belih, indijanskih in črnskih prednikov v Delaware-u

môra ž (lat. mora)
1. jur. mora, zamuda pri izpolnjevanju obveznosti
2. lingv. mora, osnovna metrična doba v kvantitetnem sistemu

moraleja ženski spol nauk (morala) basni, poučna basen; obračanje v prid

morbus -ī, m

1. bolezen: levare alicui morbum Pl., a morbo valui, ab animo aeger fui Pl., in morbum cadere, incidere ali delabi Ci. oboleti, zboleti, morbo (od mrzlice) iactari Ci., homo miser et cum corporis morbo tum animi dolore confectus Ci., morbo opprimi Ci., vi morbi opprimi Ci., uno genere morbi affligi Ci., in morbo esse Ci., morbo laborare Ci., morbo gravi et mortifero affectum esse Ci., mortifero morbo urgeri Ci., hoc morbo mori Ci., morbum depellere Ci., morbo levari Ci., ex morbo evadere Ci., ex morbo convalescere Ci., e gravi morbo recreari Ci., nondum ex longinquitate gravissimi morbi recreatus Ci., morbum simulare Ci., alicui morbum precari Ci., implicari morbo C., morbo absumi S., morbo confici S., aeger morbo gravi ali gravi et periculoso L., diutinis morbis aegra corpora L., morbi ingruunt in agrestes L., vulgati contactu in homines morbi L., gravi morbo afflictari L., assurgere ex morbo L., defunctā civitate plurimorum morbis, paucis funeribus L., alicui morbum optare Sen. ph., in morbo consumat Sen. ph., gravi corporis morbo T., morbo affectus Gell., m. ingruunt universis populis Plin., stranguriae morbem contrahere Plin., morbum nancisci, morbo conflictari, morbo perire, morbo mori N., morbi ingruunt Cu., contrahere morbum ex dolore ali ex aegritudine Iust., m. nascitur Veg., morbo decedere Eutr., insanabilis, perniciosior, mortifer Ci., m. gravis, subitus O., periculosus, longinquus, longus, gravis et periculosus, pernicialis L., articularis Plin., inexplicabilis Plin. iun., morbi viriles Sen. ph., gravis, levis, longus Cels., regius ali arquatus Cels. zlatenica, comitialis Cels. = caducus, divinus Ap. = sacer Lucan. božjast, epilepsija, impudicus Vitr., perniciosissimus Veg.; o boleznih dreves in rastl.: infestantur et arbores morbis Plin.; pooseb. Morbus -ī, m Mórb(us) = „Boleznik“, bolezen kot božanstvo podzemlja: Sen. tr.; v pl.: Cl., Luctus et ultrices posuere cubilia Curae, pallentesque habitant Morbi tristisque Senectus et Metus et malesuada Fames ac turpis Egestas, terribiles visu formae V.

2. metaf.
a) m. caeli V. slab zrak.
b) duševna bolezen, jeza, žalost, nejevolja, jeza, čemernost: id illi morbo est Pl.; bolezenski pohlep, strast, sla, zasvojenost: aegrotationes morbique animorum Ci., ut ad meum te morbum vocem Sen. rh., morbo proditor Vell. izdajalec zaradi bolezenskega pohlepa.

mordre* [mɔrdrə] verbe transitif, verbe intransitif gristi, ugrizniti; pičiti; glodati; chimie razjedati; zagristi se v; prodreti (quelque chose v kaj)

se faire mordre pustiti se ujeti
s'en mordre les doigts (familier) hudó kaj obžalovati
mordre à l'hameçon ugrizniti v trnek, figuré nasesti, iti na led; pustiti se prevarati
il a été mordu par un serpent kača ga je pičila
se mordre la langue ugrizniti se v jezik, figuré obžalovati svoje besede
mordre ferme aux mathématiques pošteno, krepko se zagristi v matematiko
ça ne mord pas to ne prime, to nič ne izda
mordre la poussière pasti po dolgem na tla, figuré propasti, ne uspeti
je ne sais quel chien l'a mordu ne vem, kakšna muha ga je pičila
mordre sur quelqu'un stresti svojo jezo na koga
(sport) le départ doit être redonné, un des concurrents a mordu sur la ligne start je treba ponoviti, eden tekmovalcev je prestopil (startno) črto
chien qui aboie ne mord pas pes, ki laja, ne grize

morèkati se -ām se v pogovoru s kom pogosto uporabljati medmet "more"

more uxorio tujka latinsko avv. v nezakonskem razmerju

morior, morī, mortuus sum, toda moritūrus (indoev. koren *mer(H)- umreti; prim. skr. márate umira, gr. μορτός, βροτός [iz *μροτός] smrtnik, μαραίνω zatiram, meljem, onesposabljam, lat. mortuus, mors, sl. smrt, mrtev, mreti, moriti)

1. mreti, umreti (umirati), preminiti, o živalih poginiti (poginjati), crkniti (crka(va)ti): Pl., H., V., Plin. iun., Sen. rh., idr., morbo mori N. umreti za boleznijo, umreti zaradi bolezni, ex vulnere mori L. umreti za rano, umreti zaradi rane, morte suā m. Sen. ph. umreti naravne smrti, in studio dimetiendi caeli m. Sen. ph. do zadnjega diha se ukvarjati z merjenjem neba (z zvezdoslovjem), moriar, si ali ni … Ci. naj umrem, smrt me vzemi, če (ne) … , voces morientes Ci. umirajočega; pt. fut. act. moritūrus 3
a) umreti hoteč, na smrti (smrtni postelji) ležeč, namenjen (pripravljen) umreti, v smrt idoč, pred smrtjo, na pragu smrti, na poti v smrt, umirajoč: Ci., L., fertur moriturus in hostīs V.
b) ki mu je usojeno umreti, ki mora umreti, smrten: Sen. ph., Lucan., Ap., quid tibi prodest morituro? H., moriture Delli H.

2. metaf.
a) (o osebah) na smrt zaljubljen biti, plavati v ljubezenskem razkošju, umirati (giniti) od ljubezni: O., acrius ut moriar Pr.
b) (o stvareh in abstr.) premreti (premirati), (o)dreveneti, usahniti (usihati), giniti (ginevati), poginiti (poginjati), izginiti (izginjati), zamreti (zamirati), izgubiti (izgubljati) se, (o)slabeti, (s)hirati: Q., Cels., Cl., morientes artūs, digiti O., frenis manu moriente remissis O., morientia lumina O. stekleneče oči, primis segetes moriuntur in herbis O., exustus ager morientibus aestuat herbis V., dies … est mortuus Pl. je minil, se je iztekel, unguenta … suis moriuntur horis Plin. izgubljajo svojo moč, memoria moritur Ci., meriti morietur gratia vestri O., leges mortuae Ci. pozabljeni, neveljavni. — Od tod adj. pt. pf. mortuus 3

1. umrli, mrtev (naspr. vivus): mortuus concidisti Ci. kakor mrtev; preg.: nihil mecum tibi, mortuus tibi sum Pl. zate sem mrtev; subst. mortuus -ī, m mrtvec, mrlič: mortuum inferre in domum Ci., a mortuis excidere Ci. od mrtvih (smrti) obuditi (obujati), amandare aliquem infra mortuos Ci. v kraljestvo mrtvih poslati = usmrtiti; preg.: verba fiunt mortuo Ter. govori se mrtvemu = zaman, zastonj.

2. metaf. tako rekoč mrtev, odmrl, usahel: mare mortuum Iust. Mrtvo morje v Palestini, pa tudi severni del Atlantskega oceana (= Severno morje): Pl., lacerti Ci. odmrle, šibke, nemočne, slabotne, flores Plin.

Opomba: Star. in pesn. po 4. konjugaciji: morīmur: Enn. ap. Prisc., inf. morīrī: Pl., O. — Act. soobl. moriō -īre: pf. moriēre: Ven., fut. moriam: It.

morris [mɔ́ris] samostalnik (tudi morris dance)
star angleški ples v kostumih

morris pike vrsta kopja
morris tube vložna puškina cev

mörsern streti v možnarju

mortandad ženski spol število padlih v boju, itd., umrljivost

hacer una mortandad pokol napraviti

mort-né, e [mɔrne] adjectif mrtvorojen; figuré ki že v začetku ne uspe; masculin, féminin mrtvorojeno dete

Mosaikstein, der, kamenček v mozaiku/za mozaik

mostly [móus(t)li] prislov
v glavnem, večinoma, posebno, zlasti