Franja

gīgeria -ōrum, n (najbrž iz kakega azijskega korena) perutninski želodec in drobovje, kurja čreva: LUC. AP. NON., PETR.

gīgnō -ere, genuī, genitum (reduplicirana obl. star. glag. genō -ere, prim. gr. γενέτωρ = lat. genitor, gr. γίγνομαι rodim se, nastajam, postajam, γένος = lat. genus rod, gr. γένεσις rojstvo, rod, nastanek, γόνος rojstvo, pokolenje, γνωτός brat, lat. gēns, genius, genitālis, genuīnus, in-genuus, Gnaeus, beni-gnus, mali-gnus, nāscor [iz *gnāscor], nātus, nātiō, nātūra, naevus, idr.)

1. roditi, zaroditi, zaploditi, ustvariti: Romule, qualem te patriae custodem di genuerunt ENN., sextus hic (Hercules) ex Alcmena quem Iuppiter genuit CI., nec Hecubam causam interitus fuisse Troianis, quod Alexandrum genuerit CI., pisces ova, cum genuerunt (so znesle), relinquunt CI., Aeneam Anchisae Venus genuit V., Maiā genitus (= Mercurius) V. Majin sin, dis genite et geniture deos V., genitus Amphione O. Amfionov sin, genitus de sanguine nostro, genitus de semine Iovis O., me pater ex alia (z drugo) genuit O., vaccam e terra genitam O., qui te genuere O. roditelji, starši, me subditum et pellice genitum appellant L., (M. Antonius) perdundae pecuniae genitus S. FR., vir demerendis hominibus genitus VELL., adulescentis in omnium virtutum exempla geniti VELL., omne potens animal leti genitumque nocere LUCAN., quaecumque animal pariunt, in capita gignunt PLIN.; o posinovljencu: Caesar tantum genuit virum (= Octavianum) O.; abs.: ut in gignendo ... perfacile appareat CI., hae, quae gignunt CELS.; pren.: ad maiora enim quaedam nos natura genuit CI., deus animum ex sua mente et divinitate genuit CI. je ustvaril, (Athenae) cum genuere virum talicum corde repertum LUCR.

2. (o stvareh) dajati sadove (plodove), roditi, obroditi: tellus florem de caespite gignit O., India eos (ferullos) gignit PLIN. daje; v pass.: quae in terris gignantur CI. ali Corycium nemus, ubi crocum gignitur CU. = raste; od tod subst. pt. pr. med. gīgnentia -ium, n rojevajoče naravne moči, organska telesa, rastlinstvo, rastlinje: AP., LACT. loca ... nuda gignentium S. brez rastlinstva.

3. metaf. roditi = ustvariti, narediti, povzročiti, vzbuditi, storiti, delati: haec ipsa virtus amicitiam gignit CI., qui ... genuit in hac urbe dicendi copiam CI., gignis nobis novas praeceptiones CORN., ludus enim genuit trepidum certamen et iram H., alium sitim gignit PLIN. povzroča žejo, užeja, mel gignit insaniam PLIN., probationes, ... quas (orator) ... quodam modo gigneret Q.; v pass. roditi se = nastati, postati, izhajati, prihajati, izvirati: Plato eas (sc. ἰδέας) gigni negat CI., intellegamus naturā gigni sensum diligendi CI., perturbationes omnes gignuntur ex ea (intemperantia) CI., cum ipse sui generis initium ... ab se gigni ... vellet CI., ex hac maxima libertate tyrannis gignitur CI., de gignenda sapientia GELL.

gin³ [džin] samostalnik
vrsta sladkanega brinovca, gin

pogovorno, vulgarno gin and water voice hripav glas (pijanca)
ameriško gin sling ledena pijača iz gina, sladkorja in sadnega soka

ginko samostalnik
botanika Ginkgo biloba (drevo) ▸ páfrányfenyőV alternativnih lekarnah so na voljo pripravki iz ginka, ki ugodno učinkujejo na človekovo telo. ▸ Az alternatív gyógyszertárakban kapható ginkgokészítmények kedvező hatással vannak az emberi szervezetre.
Sopomenke: dvokrpi ginko, ginko biloba, srebrna marelica

ginseng samostalnik
botanika Panax ginseng (zdravilna rastlina) ▸ ginzengMed stresom pa je ginseng odličen pripravek, ki bo telesu pomagal premagovati težave. ▸ Stressz esetén a ginzeng kiváló készítmény, amely segíti a szervezetet, hogy leküzdje a nehézségeket.
Pri nas najbolj znana azijska zdravilna rastlina je verjetno ginseng. ▸ Nálunk a legismertebb ázsiai gyógynövény valószínűleg a ginzeng.
Sopomenke: ženšen

giōco, giuōco m (pl. -chi)

1. igra, igranje:
giochi da bambini otroške igre
giochi di società družabne igre
giochi d'equilibrio ekvilibristika (tudi pren.);
gioco da ragazzi pren. igrača, šala, otročje lahka stvar
gioco al massacro pren. diskreditiranje političnega nasprotnika

2. igrača:
stanza piena di giochi polna soba igrač

3. šport igra:
gioco del calcio nogomet
campo da gioco igrišče
gioco individuale individualna igra
gioco di squadra kolektivna, moštvena igra

4. pl.
giochi olimpici olimpijske igre
giochi del Mediterraneo Sredozemske igre

5. igra (za razvedrilo, zabavo):
giochi di carte igre s kartami
gioco del lotto loterijska igra, loterija
casa da gioco igralnica
perdere, vincere al gioco dobiti, zgubiti pri igri
essere fortunato, sfortunato al gioco imeti srečo, smolo pri igri
gioco d'azzardo hazardna igra
mettere in gioco tvegati
fare il doppio gioco pren. igrati dvojno igro
fare il gioco di qcn. pren. delati komu v korist
conoscere il gioco pren. poznati pravila igre, kaj dobro poznati
stare al gioco sodelovati v igri, sprejeti igro

6. vloga, vložek, stava:
raddoppiare il gioco podvojiti vlogo

7. karte (enega igralca):
non avere gioco imeti zelo slabe karte
avere buon gioco pren. imeti dobre možnosti za uspeh
fare buon viso a cattivo gioco molče požreti, sprijazniti se z usodo
scoprire il proprio gioco pren. odkriti karte

8. serija, garnitura, komplet:
un gioco di bicchieri komplet kozarcev

9. pren. igra, dogajanje, zadeva:
il vostro è un gioco pericoloso nevarno igro se greste
alla fine del gioco na koncu
entrare nel gioco stopiti v igro

10. šala, potegavščina:
per gioco za šalo
fare, prendersi gioco di qcn. ponorčevati se iz koga
essere il gioco di qcn. biti igrača nekoga, biti nekomu za norčka

11. tehn. hod, gib; toleranca:
il gioco dello stantuffo hod bata

12. pren. igra, delovanje:
il gioco delle forze della natura delovanje naravnih sil
il gioco della luce igra svetlobe
PREGOVORI: ogni bel gioco dura poco preg. tudi belega kruha se preobješ; vsake zabave je enkrat konec
il gioco non vale la candela preg. igra se ne izplača

giōia¹ f veselje, radost, sreča:
non stare in se dalla gioia biti ves iz sebe od veselja
piangere lacrime di gioia jokati od veselja
essere pazzo di gioia biti presrečen
darsi alla pazza gioia noro se zabavati
gioia mia! mili moj!, mila moja!

giornata f

1. dan:
giornata fredda mrzel dan
giornata afosa soparen dan
giornata lavorativa delovni dan
caporale di giornata voj. dežurni razvodnik
vivere alla giornata živeti iz rok v usta, živeti iz dneva v dan
andare a giornate biti nestalen, nepredvidljiv, muhast
in giornata, nella giornata danes, še danes
fare giornata in un luogo preživeti kje dan
compire la propria giornata pren. dopolniti svoje življenje

2. dnina, enodnevni zaslužek:
guadagnarsi la giornata zaslužiti dnino

3. dan hoda:
trovarsi a una giornata da Roma biti dan hoda od Rima

4. (svečan, prazničen) dan:
la giornata della donna dan žena

5. zgodovinski dogodek, zgodovinski dan, vstaja:
le cinque giornate di Milano Milanska vstaja

6. šport kolo:
ultima giornata del campionato zadnje kolo prvenstva

giorno m

1. dan:
giorno feriale delovni dan
giorno festivo praznik
è l'uomo del giorno junak dneva je
i fatti del giorno najnovejši dogodki
mettersi, stare al giorno biti na tekočem
giorni or sono nedavno
a giorni kmalu, čez nekaj dni
di giorno in giorno iz dneva v dan
da un giorno all'altro nenadoma, kar naenkrat, čez noč
di tutti i giorni vsakodnevno, vsakdanje, običajno:
il vestito di tutti i giorni vsakdanja obleka
un giorno nekega dne
sul far del giorno ob svitu
fare di notte giorno zabavati se vso noč, zamenjati dan z nočjo
illuminare a giorno močno osvetliti
chiaro come la luce del giorno pren. jasno kot beli dan
ci corre quanto dal giorno alla notte različna sta si kot noč in dan
oggi giorno dandanes
ai miei, ai nostri giorni ko sem bil mlad, ko smo bili mladi, v naših časih
finire i propri giorni pren. dopolniti svoje dni, umreti
non avere tutti i suoi giorni pren. ne biti pri pravi, ne imeti vseh kolesc v glavi

2. praznik, dan:
il giorno della mamma materinski dan

3.
punto a giorno ažur
PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Bog ni ustvaril sveta v enem dnevu
dalla mattina si vede il giorno po jutru se dan pozna

giù

A) avv.

1. dol, doli:
scendi subito giù! pridi takoj dol!
venite a giocare giù in cortile pridite se igrat na dvorišče
andare su e giù hoditi gor in dol, sem in tja
andare giù pren. oslabeti, iti na slabše
essere giù di moda zastareti, iti iz rabe
non mi va giù ne morem požreti, pogoltniti (tudi pren.);
buttare giù podreti, porušiti; strmoglaviti:
hanno buttato giù il governo strmoglavili so vlado
buttare giù la pasta pog. dati kuhati testenine
buttare giù un boccone pren. kaj mimogrede prigrizniti
buttare giù un'idea, due righe na hitro orisati, skicirati zamisel
buttarsi giù leči; pren. zgubiti pogum, obupati
mandare giù il rospo pren. molče požreti nasilje, objestnost, nesramnost
mettere giù odložiti:
mettere giù il soprabito odložiti, sleči površnik
tirare giù i santi del cielo pren. pridušati se, preklinjati
venire giù ekst. podreti se:
non mi muovo nemmeno se viene giù il mondo ne premaknem se od tod, pa če se svet podre
viene giù un'acqua! lije kot iz škafa!

2. giù giù (za izražanje dolgega, počasnega premikanja navzdol):
si calava giù giù lungo la facciata della casa con una fune počasi se je spuščal z vrvjo po pročelju hiše

3. (v eliptičnih izrazih prigovarjanja, ukaza, jeze ipd.)
giù da quella sedia! dol s stola!
giù le mani! roke dol!
giù la maschera! pren. dovolj pretvarjanja!
e giù botte da orbi nato pa so padle batine

4.
in giù navzdol:
è caduto a testa in giù padel je z glavo navzdol

5.
da, di giù od spodaj:
il rumore viene di giù hrup prihaja od spodaj
da giù in su od spodaj navzgor
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod, z vseh strani

6.
su per giù, giù di lì približno, nekako:
ha su per giù quarant'anni star je približno štirideset let
saremo in venti o giù di lì kakih dvajset nas bo

B) prep.
giù per po:
se ne veniva giù per il sentiero prihajal je po stezi
andare su e giù per la strada, per la piazza, per la stanza hoditi gor in dol po ulici, po trgu, po sobi

give^*1 [giv]

1. prehodni glagol
da(ja)ti, darovati; izročiti, poda(ja)ti; dodeliti, podeliti
medicina okužiti, inficirati; plačati, povrniti; proizvajati; povzročiti, povzročati, zbuditi, zbujati; dovoliti, dopustiti; opisati, naslikati; posvetiti, posvečati se; sporočiti, povedati; žrtvovati; odreči se, opustiti; izreči sodbo (against)
donašati
pogovorno izdati

2. neprehodni glagol
dati; popustiti, popuščati, vdati se; (o cesti) peljati, voditi (into, on, on to)
(o oknu) gledati (on, on to, upon na)
biti prožen

to give o.s. airs dajati si videz, šopiriti se
to give it against s.o. odločiti se na škodo drugega
to give attention to paziti na
to give a bird izžvižgati
to give birth to roditi; figurativno povzročiti
to give chase zasledovati, loviti
to give a cry vzklikniti
to give credit zaupati, verjeti
to give into custody izročiti policiji
to give a damn for prav nič ne marati
to give a decision odločiti zadevo
to give s.o. his due dati komu, kar mu gre
to give ear to poslušati, uslišati
to give evidence pričati
to give the gate odpustiti iz službe
to give the go-by ne upoštevati, prezirati
to give a good account of o.s. dobro se izkazati
ameriško to give as good as one gets poplačati enako z enakim
to give ground umakniti se
to give a guess ugibati
to give it to s.o. grajati, dati komu popra
to give judgement (ali sentence) izreči sodbo
to give a jump poskočiti
to give to know sporočiti
to give a laugh zasmejati se
figurativno to give a lift pomagati; ameriško vzeti s seboj (v vozilo)
to give one's love (ali regards) dati koga pozdraviti
to give a look pogledati
it's a matter of give and take roka roko umiva
to give o.s. (ali one's mind) to s.th. posvetiti se čemu
to give notice sporočiti; dati odpoved (iz službe)
to give place umakniti se
to give one's respects to s.o. priporočiti se komu
to give a ring poklicati po telefonu
to give rise to povzročiti; zbuditi željo
to give a Roland for an Oliver vrniti milo za drago
to give the sack to s.o. odpustiti koga
pogovorno to give the show away izdati skrivnost
to give the slip izmuzniti se
to give a start planiti
to give it straight to s.o. naravnost komu povedati
to give thanks zahvaliti se
to give the sack (ali boot, mitten) odpustiti iz službe
to give tit for tat enako z enakim poplačati
to give tongue (ali voice) oglasiti se; zalajati
to give trouble povzročati sitnosti
to give o.s. trouble potruditi se
to give s.o. to understand dati komu razumeti
to give vent dati si duška

glabrēscō -ere (–) (–) (incoh. iz glaber) postati gol, postati plešast: COL.

glàdac glàca m
1. gizdalin: on beše gladac posebne vrste
2. gosti se ponamještaju u salonu gdje je sve gladac kjer je vse kot iz škatlice
3. gladac led gladek led
4. gladilna pila, gladilka
5. bot. velestika, Ligusticum
6. spolja gladac, a iznutra jadac na zunaj lepó, znotraj gniló

gladiātor -ōris, m (* gladiārī iz gladius, prim. dī-gladiārī)

I.

1. z mečem oboroženi, borilec v krvavih bojnih igrah v Rimu, ki so potekale sprva pri pogrebih in pojedinah, potem kot javne, v zabavo ljudstva prirejene igre, gladiator. Gladiatorji so bili sužnji, vojni ujetniki ali zločinci, včasih tudi možje svobodnega rodu, ki so se dali v najem za plačilo (auctoramentum, od tod imenovani auctorati). Razdeljeni so bili v družbe (familiae), ki so jim načelovali učitelji (magistri, lanistae): CI. idr.; metaf. (kot psovka) pretepač, razbojnik: alter nobilis gladiator habetur CI., qui ... a scurris semper potius gladiator quam scurra appellatus est CI., scelerati gladiatoris amentia CI., quem gladiatorem non ita appellavi, ut interdum etiam M. Antonius gladiator appellari solet CI.

2. meton. pl. gladiatores = gladiatorske borbe, gladiatorske igre: gladiatores dare TER., CI., SUET. ali ēdere T., SUET. gladadiatorske igre prirejati (prirediti, organizirati), gladiatoribus (abl.) CI. pri gladiatorskih igrah (borbah). –

II. izdelovalec mečev, mečar: DIG.

gladius -iī, m (domnevno kelt. beseda)

I.

1. kratek, nožu podoben meč za suvanje (medtem ko je ēnsis daljši meč, pripravnejši za udarec); gladius rim. vojaka je bil 2/3 m dolg, dvorezen in raven: gl. cruentus CI., vaginā vacuus CI. goli meč, gl. quo noxii iugulantur VAL. MAX. rabeljski meč, gladios stringere C., V. ali destringere CI., C., L. ali gladium educere CI. EP., C., S. ali educere e vagina CI. ali nudare gladios O. meč(e) izdreti, potegniti (iz nožnice), gladium recondere in vaginam CI. ali samo condere T. meč vtakniti (v nožnico), gladiis pugnare ali rem gerere C. pilis missis ad gladios redierunt C. so segli po mečih gladio succinctus CORN. ali accinctus L., T.; preg. pren.: suo sibi gladio hunc iugulo TER. pobijam ga z njegovim lastnim orožjem = z njegovimi lastnimi besedami (prim.: quid igitur pugnes adversus eos homines, qui suo sibi gladio pereunt? LACT.), aut tuo, quemadmodum dicitur, gladio (z orožjem) aut nostro defensio tua conficiatur CI., plumbeo gladio iugulari CI. EP. biti pobit s slabimi dokazi, ignem gladio scrutari H. ogenj z mečem prebrskavati = „ogenj z oljem gasiti = prilivati olje na ogenj“, destrictis gladiis fraudium simplicis puellae ... cogitationes invadunt AP. z ostrim orožjem sleparstva.

2. meton. kar se naredi z mečem, umor, uboj, smrt: gladiorum impunitas CI., summa impunitas gladiorum CI. EP., licentia gladiorum CI. EP., sublatus modus gladiis LUCAN., locare ad gladium SEN. PH. ali comparare homines ad gladium LACT. za gladiatorsko borbo, damnari ad gladium ICTI. na gladiatorsko borbo, ius gladii DIG. oblast nad življenjem in smrtjo. –

II. metaf.

1. „Meč“, naslov nekega spisa: SUET.

2. črtalo pri plagu: PLIN. (18, 18, 48).

3. riba sabljak, riba sabljarka = prava mečarica: PLIN.

4. = spatha (pri statvah): ENN. – Soobl. gladium -iī, n meč: LUC. AP. NON., VARR., Q. (ki graja to obliko).

glaner [glane] verbe transitif paberkovati; figuré zbirati (ostanke)

glaner des anecdotes sur la vie de quelqu'un zbirati anekdote iz življenja kake osebe

glāns, glandis, f (prim. gr. βάλανος)

I. vsak pečkat ali želodast plod, kakor datelj, kostanj, laški oreh idr. poseb. pa želod, žir (tudi kot živalska, zlasti prašičja hrana): bubus glandem prandio depromere PL., cadunt agitatā ilice glandes O., gl. iligna H., querna TIB., quernea et iliquea COL., fagea ali fagi PLIN. bukvica (= bukov žir), cassa PLIN.; occ. užitni želod, užitni žir, v starih časih človeška hrana: priusquam frumenti usus esset, antiqui homines glande (kolekt.) vixerunt CI., sic odium coepit glandis LUCR., glandibus vesci SERV. –

II. metaf. želodaste stvari,

1. krogl(ic)a iz svinca ali gline, svinčenka, kakršne so lučali pračarji: fusili ex argilla glandes fundis ... iacĕre coeperunt C., plumbea gl. LUCR., Q., pars eminus glande (kolekt.) aut lapidibus pugnare S., ne fluxā habenā volutetur in iactu glans L., pars maxuma glandes liventis plumbi spargit V., ociores ... excussae verbere glandes O., calido liquefactae pondere glandes LUCAN., glandes fundere AUCT. B. AFR., glandes in obsessos iaculari T.

2. glavica na moškem spolovilu: CELS.

glas samostalnik
1. (pri živih bitjih) ▸ hangOb golu Rudija tako vpijem, da ostanem brez glasu. ▸ Rudi góljánál akkorát üvöltök, hogy elmegy a hangom.Znam povzdigniti glas, predvsem tedaj, ko moram znova in znova ponavljati že izrečeno. ▸ Fel tudom emelni a hangomat, különösen akkor, amikor újra és újra meg kell ismételnem, amit már elmondtam.
2. (o volitvah) ▸ szavazat, voksV prvem krogu je dobil skoraj 20 odstotkov glasov volivcev. ▸ Az első körben a szavazatok közel 20 százalékát szerezte meg.Lahko glasovi iz tujine še spremenijo volilni izid? ▸ A külföldön leadott szavazatok még befolyásolhatják a választási eredményt?Za opustitev sojenja je potrebna le navadna večina glasov. ▸ A tárgyalás megszüntetéséhez egyszerű többségre van szükség.
3. (predstavnik mnenja ali skupine) ▸ hang, szóSlišim vse več glasov o nepravilnostih pri popisu prebivalstva, zato ne vem, koliko bo sploh verodostojen. ▸ Egyre több hangot hallok a népszámlálás szabálytalanságairól, ezért nem tudom, mennyire lesz hiteles.
So stranka ljudi, ki si prizadevajo za javni in narodni interes, prek stranke naj bi se slišal glas vsakega posameznika. ▸ Olyan emberek pártja, akik elkötelezettek a köz- és nemzeti érdekek mellett, és a párton keresztül minden egyes ember hangját hallatnák.
O zmagovalcih odločajo tako glasovi strokovnjakov s področja turizma kot glasovi javnosti. ▸ A győztesekről a turisztikai szakemberek és a közönség szavazatai döntenek.

4. (o osebnih občutkih) ▸ hangPozabi na to, kaj si bodo, če boš prisluhnil drobnim glasovom v glavi, mislili drugi. ▸ Felejtsd el, hogy mások mit fognak gondolni, ha a fejedben lévő hangokra hallgatsz.
Povezane iztočnice: notranji glas

5. (o glasbilih) ▸ hangIz zvonika se je po vaških ulicah živahno, a slovesno razlegal glas zvonov, umetnost domačih pritrkovalcev. ▸ A harangtoronyból a harangok hangja, a helyi harangozók művészete élénken, de ünnepélyesen zengett végig a falu utcáin.Vso svojo pozornost in ves svoj čas posveča kitari in iz strun izvablja glasove, kakršnih zlepa ne slišite. ▸ Minden idejét és figyelmét a gitárnak szenteli, és olyan hangokat csalogat elő belőle, amelyeket jószerivel nem lehet hallani.

6. (nedoločen zvok) ▸ hang
Nejasno je slišal glasove, ki so prihajali z desne strani hodnika. ▸ Homályosan hangokat hallott a folyosó jobb oldaláról.
Ko so se vrata odprla, je slišal glasove z ulice, potem pa hitre korake, dokler niso v teku izginili. ▸ Amikor az ajtó kinyílt, hangokat hallott az utcáról, majd gyors, távozó futólépteket.

7. v jezikoslovju (akustična enota) ▸ hang
V črkopisju se je zavzemal za eno črko za en glas. ▸ A helyesírásban az egy betű egy hang elvét támogatta.
Razvojno brbljanje je naraven pojav v razvoju izreke glasov do četrtega leta. ▸ A fejlődési gügyögés természetes jelenség a hangok fejlődésében négyéves korig.

8. (pri petju) ▸ hang

glasíti se (-ím se) imperf. knjiž.

1. sonare, essere; dire, recitare:
sodba se glasi: pet let ječe la sentenza è di cinque anni di prigione
pismo se je glasilo takole il tenore della lettera era il seguente
menica se glasi na prinašalca la cambiale è al portatore

2. (biti slišen) sentirsi:
zamolklo zvonjenje se je glasilo iz daljave di lontano si sentiva il suono cupo delle campane

glaucina -ōrum, n (glaucion) mazilo iz soka krvavega mlečnika: MART., DIG.