Franja

skórja (-e) f

1. bot. corteccia:
hrastova, smrekova skorja corteccia di quercia, d'abete
gladka, hrapava, razpokana skorja corteccia liscia, ruvida, screpolata

2. crosta:
skorja in sredica kruha la crosta e la mollica del pane

3. (vrhnja plast) crosta:
ledena skorja crosta di ghiaccio
zemeljska skorja crosta terrestre

4. anat. (vrhnja plast nekaterih organov) corteccia; sostanza:
možganska skorja corteccia cerebrale
skorja nadledvične žleze corteccia surrenale
ledvična skorja sostanza renale
pren. obubožati do zadnje skorje cadere nella più squallida miseria

skŕčenje (-a) n restringimento, contrazione, ritrazione; riduzione:
skrčenje mišic contrazione muscolare
skrčenje blaga restringimento della stoffa
skrčenje zaposlenih, skrčenje števila zaposlenih riduzione degli occupati, riduzione (del numero) dei dipendenti

skriptorij samostalnik
nekdaj (del samostana) ▸ scriptorium, szkriptóriumKnjiga je po vsej verjetnosti nastala v skriptoriju opatije v Echternachu. ▸ A könyvet valószínűleg az echternachi apátság scriptoriumában készítették.

skríven (-vna -o) adj.

1. nascosto, occultato, segreto; clandestino:
skriven prehod čez mejo passaggio clandestino della frontiera
skrivni predal cassetto segreto

2. (neopazen) segreto, inosservato:
skrivna ljubezen amore segreto

3. furtivo, intimo, inconfessato:
skrivna želja desiderio inconfessato; desiderio nascosto, segreto
skriven pogled sguardo furtivo

4. (skrivnosten) misterioso; knjiž. recondito:
skrivna moč una forza misteriosa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v skrivnem kotičku srca tli upanje nell'angolo più recondito del cuore cova la speranza
objavljati pod skrivnim imenom pubblicare sotto pseudonimo
skrivni sestanek conventicola; appuntamento, convegno segreto
skrivna pisava crittografia
skrivne vede scienze occulte
skrivno početje lavorio
skrivno zborovanje conciliabolo

skrivnóst (-i) f

1. mistero:
razrešiti, razvozlati skrivnost sciogliere il mistero
rel. verska skrivnost mistero della fede

2. segreto; confidenza; knjiž. arcano:
odkriti, povedati, zaupati skrivnost svelare, dire, confidare un segreto
uradna, državna, vojaška skrivnost segreto ufficiale, di Stato, militare
poklicna skrivnost segreto professionale
skrivnost uspeha il segreto del successo

skúpnost comunidad f ; colectividad f

Evropska Skupnost za premog in jeklo Comunidad f Europea del Carbón y del Acero (CECA)
interesna skupnost comunidad de intereses
premoženjska skupnost comunidad f de bienes
Evropska gospodarska Skupnost Comunidad Europea Económica (CEE)
Evropska Skupnost za jedrsko energijo (Evratom) Comunidad Europea de Energía Atómica

slà (slè) f appetito, desiderio, concupiscenza, febbre, voluttà, libidine; pog. fregola:
spolna sla concupiscenza, lussuria, libidine, voluttà
sla po maščevanju desiderio di vendetta
sla po oblasti libidine di potere
silovitost sle l'impeto del desiderio
potešiti slo soddisfare la libidine

sladolédarski (-a -o) adj. di, da gelataio:
sladoledarski voziček carretto del gelataio

slámica (-e) f

1. dem. od slama pagliuzza

2. (cevka za pitje) cannuccia; bibl.
videti slamico v očesu bližnjega, ne videti bruna v lastnem vedere la pagliuzza nell'occhio del prossimo, non vedere la trave nel proprio

sláp salto m de agua; cascada f , (velik) catarata f

govori kot slap fam habla como una ametralladora
Niagarski slapovi las cataratas del Niágara

slavíti (-ím) imperf.

1. lodare, celebrare, cantare:
narod slavi svoje junake il popolo celebra i propri eroi

2. (proslavljati) commemorare, celebrare, festeggiare:
slaviti desetletnico poroke festeggiare il decimo anniversario del matrimonio
slaviti obletnico osvoboditve commemorare l'anniversario della liberazione
slaviti zmago vincere

slavíti gloriar, glorificar, celebrar, elogiar; hacer elogios (koga de alg) ; (praznovati) celebrar

slaviti Dan borca celebrar el Día del Combatiente

slavolok samostalnik
1. (spomenik) ▸ diadalív, diadalkapuCesar Konstantin je leta 315 v čast zmage nad tekmecem dal zgraditi slavolok, okrašen z reliefi. ▸ 315-ben Constantinus császár domborművekkel díszített diadalívet építtetett a riválisa felett aratott győzelmének tiszteletére.

2. (praznična konstrukcija) ▸ diadalív, diadalkapu, díszkapuPri Alenki je bilo veselo že v soboto, ko so okraševali njen dom z baloni in postavljali slavolok. ▸ Alenkánál már szombaton nagy volt a vigadalom, amikor lufikkal díszítették fel az otthonát és díszkaput állítottak.
Dan pred poroko sovaščana spletajo venec iz listja bele omele, s katerim okrasijo slavolok. ▸ Egy falubéli esküvője előtt fagyöngylevélből koszorút fonnak, amellyel a díszkaput díszítik.

3. (del cerkve) ▸ diadalívV loku slavoloka so najpogosteje upodobili Kristusov rodovnik. ▸ A diadalív ívében a legtöbbször Krisztus családfáját ábrázolták.Z deli v cerkvi bomo letos nadaljevali, saj je treba restavrirati poslikavo na steni slavoloka in v prezbiteriju. ▸ A templomban a munkálatok idén folytatódnak, hiszen restaurálni kell a diadalív és a kórus falfestéseit.

4. (o obliki) ▸ diadalív
Tudi balustrade je premišljeno razvrstil po mostu in dal postaviti topole ob mostu, ti naj bi oblikovali nekakšen slavolok pred vstopom v staro mesto. ▸ Gondosan elrendezte a mellvédeket is a hídon és nyárfákat állíttatott a híd mentén, hogy diadalívet alkossanak az óváros bejárata előtt.
Za konec se nam je kot slavolok zarisala mavrica, oblaki so se razkadili, veter okrepil, Ahab je prevzel krmilo. ▸ Végül diadalívként szivárvány jelent meg az égen, a felhők szertefoszlottak, a szél felerősödött, és Ahab átvette a kormányt.
Oznaka 800 metrov do cilja je bila na balonu v obliki slavoloka nad cesto. ▸ A „800 méter a célig” jelzés egy diadalív alakú légballonon volt az út felett.

sléd (-ú) m

1. traccia, orma, pista, impronta; knjiž. vestigio:
iskati, opaziti sledove cercare, trovare tracce
iti po sledovih divjačine seguire le orme della selvaggina
zgubiti sled perdere la traccia
tat ni pustil sledov il ladro non ha lasciato impronte
odstraniti sledove potresa eliminare le tracce del terremoto

2. pren. (posledica) traccia, impronta:
njegovo delovanje je pustilo globoke sledove la sua opera ha lasciato tracce profonde

3. pren. (majhen del) segno, traccia; velo:
o vročini ni niti sledu del caldo nemmeno la traccia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. izginiti brez sledu sparire senza lasciar traccia
o antični naselbini ni sledu dell'antico aitato non rimane traccia

sléd (-í) f

1. traccia, orma, impronta:
iti po sledi seguire la traccia

2. ekst. traccia

3. pren. (zelo majhna količina) traccia, segno, velo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za ubežnikom se je izgubila vsaka sled del fuggitivo si è perduta ogni traccia
priti čemu na sled scoprire, smascherare qcs.
biti komu na sledi essere sulle tracce di qcn.

slezéna anat bazo m

vnetje slezene inflamación f del bazo, esplenitis f

slíka (-e) f

1. um. quadro, dipinto:
oljnata slika quadro a olio, olio
tempera slika quadro a tempera, tempera
abstraktna slika quadro astratto
stenska slika quadro murale

2. (slika v knjigi, časopisu) illustrazione, figura

3. fot. fotografia, foto:
skupinska slika foto di gruppo
album slik album (di fotografie)

4. ekst. immagine, quadro:
priklicati si v spomin slike iz otroštva evocare le immagini dell'infanzia
slika položaja, stanja il quadro della situazione

5. gled. scena

6. med. quadro:
bolezenska slika quadro clinico
krvna slika quadro ematologico, analisi del sangue
rentgenska slika radiografia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ta je pa slika! che macchietta!
pren. hči je prava slika svoje matere la figlia è l'immagine vivente della madre
imeti jasno sliko o čem conoscere bene qcs., avere un'idea chiara di qcs.
tisk. dvokolonska slika fotografia su due colonne
mešalec slike miscelatore video
fiz. navidezna, prava slika immagine virtuale, reale
film. negibna slika immagine immobile
fot. ostra slika fotografia netta
mat. slika funkcije diagramma della funzione
senčna slika silhouette
rel. votivna slika immagine votiva
meteor. vremenska slika situazione meteorologica

slíkanje pintura f

akvarelno slikanje pintura de acuarela
glasovno slikanje música f descriptiva
slikanje na les (z oljem) pintura sobre madera (al óleo)
slikanje po naravi (pastelno, na porcelan, s tempero) pintura del natural (al pastel, sobre porcelana, al temple)
slikanje fresk, stensko slikanje pintura al fresco
slikanje na steklo pintura vítrea (ali en vidrio ali sobre cristal)
rentgensko slikanje radiografía f
slikanje živali pintura de animales

slíkati pintar ; (opisovati) pintar, describir

slikati koga hacer el retrato de alg
slikati v olju, s pasteli pintar al óleo, al pastel
slikati po naravi pintar del natural
dati se slikati (v olju) hacerse retratar (al óleo)
slikati vraga na steno, klicati vraga (fig) llamar la desgracia
vrag ni tako črn, kot ga slikajo no es tan feo el diablo como le pintan

slíkoven (-vna -o) adj. illustrato; rtv. video:
slikovni del programa video
rtv. slikovna cev tubo catodico
slikovna priloga appendice illustrata
slikovna ravnina superficie del quadro
slikovna razdalja distanza del quadro
slikovni signal segnale video
slikovni slovar dizionario illustrato
slikovni zaslon schermo
film. slikovno polje finestrino