Franja

paulus¹ (paullus) 3 (iz *paucs-los, prim. pauxillus in paucus) pičel, majhen, majčken: lar Varr., sumptus Ter., momentum Ter.; večinoma le subst. paulum -ī, n malenkost, málost (malóst), malôta, majhen del, kanec, troha: paulum lucri Ter., paulum morae est Ci., paulum partium Ci., paulum aliquid damni contrahere Ci., paulum defuit C., paulum aliquid sederunt Q. malo časa, le za trenutek, paulo mederi Ter. z malenkostjo. Večinoma adv.

1. acc. paul(l)um malo, malce, (le) malo, nekoliko, za kanec, hipno: si paulum modo res essent refectae N., paulum modo pronus S., p. conquievit Ci., p. commorari Ci., p. provecta classis est Ci., p. post Q. kmalu potem; pri komp.: haud paulum mortali maior imago Sil., paulum si tardius artus cessissent Stat., paulum superiores Q.

2. abl. mensurae paul(l)ō pri komp. (za) malo, malce, nekoliko, kanček, mrvico, trohico: doctrina p. asperior Ci., p. liberius loqui Ci. preveč prostodušno, p. melior Ci., p. salubrius Ci., p. minus Ci. malo manj(še), non paulo melius Sen. ph., toda poklas. = skoraj: Plin. iun., Suet.; paulo afuit, quin … Amm. = skoraj; pri besedah komparativnega pomena: p. ante Ci. malo prej, p. post Ci. ali post p. C. malo pozneje, paulo antecedere aliquem L. (za) malo prekašati.

paupertās -ātis, f (pauper) neimovitost, ubožnost, beda in sicer

1. pičel obstoj, pičla sredstva, pičla eksistenca, pomanjkanje sredstev, pomanjkanje bogastva = stanje, ko človek nima ne več ne manj, kot je nujno potrebno (naspr. divitiae): H., T., Sen. ph., Sil., Val. Max. idr., paupertas vel potius egestas ac mendacitas Ci., in paupertate vivere Ci. ob pičlem, non est paupertas habere nihil Mart.; v pl.: potes animo advertere et horum temporum divitias et illorum paupertates Varr. ap. Non., ex multis paupertatibus divitiae fiunt Sen. ph. pičlih dohodkov; occ. siromačíja = skromno premoženje: Dig.

2. metaf. (= egestas, inopia) revščina, siromašnost, siromaštvo, siróščina, potreba, pomanjkanje, stiska, beda, sila: Ci., L. idr., infelix Iuv., paupertas si malum est, mendicus beatus nemo esse potest Ci., cum propter paupertatem sues puer pasceret Ci.; pren. bornost, revnost, siromašnost: illam partem excusationis qua te scribis orationis paupertate (sic enim appellas) isdem verbis epistulas saepius mittere nec nosco nec probo Ci. ep., quae cur tanto opere aspernemur nihil video, nisi quod iniqui iudices adversus nos sumus ideoque paupertate sermonis laboramus Q., quam in Latinum transferentes litteraturam vocaverunt, fines suos norit, praesertim tantum ab hac appellationis suae paupertate Q.

pauxillus 3 (demin. k paucus) prav majhen, majčken, majcen, drobcen: res Pl., nepos Afr. fr., semina Lucr.; subst. pauxillum -ī, n (prav, zelo) malo, drobec, kanček, malenkost: si p. potes contentus esse Pl., pauxillo prius convenit me Afr. fr., pauxillo levius Cels. malenkost; adv. pauxillum malo, malce: pauxillum manus conseres, ut conquiescas Vulg.

Opomba: V rokopisih in izdajah tudi pausillus 3.

pavitō -āre -āvī (frequ. k pavēre) od strahu (zelo) trepetati, bati se, plašiti se koga, česa, v strahu biti zaradi koga, česa, pred kom, čim, v skrbeh biti zaradi koga, česa, tesno biti komu pri srcu: Petr., Sil., Macr., Amm. prosequitur pavitans et ficto pectore fatur V., vix adeo adgnovit pavitantem ac dira tegentem supplicia V., pueri in tenebris pavitant finguntque futura Lucr. pavitante gressu sequere pallentes vias Sen. tr., quam simul effusis pavitantem fletibus heros flagrantesque genas vidit Val. Fl., tum vero adspiceres pavitantem et condere semet nitentem sociis iuvenem Sil., quam restare viro labem, qui accedere portis audeat ac dirum veniat pavitantibus omen! Sil.; occ. tresti se zaradi mrzlice (vročice) = imeti mrzlico (vročico), bolehati za mrzlico (vročico), biti mrzličen (vročičen): uxorem Philumenam pavitare nescio quid dixerunt: id si forte est nescio Ter., pavitantes palpebrae Cael.

pāvōnāceus 3 (pāvō) takšen kot pav, „pavast“, pisan: in Belgica provincia candidum lapidem serra, qua lignum, faciliusque etiam secant tantum ad tegularum et imbricum vicem vel, si libeat, quae vocant pavonacea tegendi genera Plin.

payer [peje] verbe transitif (iz)plačati; poravnati; honorirati; poplačati (de za); verbe intransitif izplačati se; prinesti dobiček

se payer privoščiti si, kupiti si; familier zadovoljiti se (de z)
payer en, par acomptes (od)plačati v obrokih
payer après, postérieurement, ultérieurement naknadno plačati
payer d'avance, par avance, par anticipation vnaprej plačati
(familier) payer bouteille, l'apéritif plačati za buteljko, za aperativ
se payer de chansons dati se poceni odpraviti
payer trop cher preplačati
payer au comptant plačati v gotovini
payer sa cotisation syndicale plačati svojo sindikalno članarino
se payer de culot (familier) drzno, nesramno postopati
payer la folle enchère, les pots cassés (figuré) nositi posledice za (večinoma od drugih) povzročeno škodo
payer d'ingratitude izkazati se nehvaležnega
payer des intérêts pour quelque chose plačati obresti za kaj
se payer de mots zadovoljiti se s (praznimi) besedami
payer quelqu'un de belles paroles odpraviti koga z lepimi besedami
payer de sa personne ne varčevati s trudom
payer de sa poche plačati iz svojega žepa
se payer de raisons dati se pregovoriti
payer de retour vračati (ljubezen)
payer quelqu'un de retour komu vrniti milo za drago
payer rubis sur l'ongle do zadnjega dinarja vse takoj plačati
payer en supplément doplačati
se payer la tête de quelqu'un norčevati se iz koga
payer les violons plačati, nositi stroške
tu me le paieras! to mi boš plačal! maščeval se bom!
le crime ne paie pas zločin se ne izplača

peccō -āre -āvī -ātum

1. grešiti, zagrešiti, pregrešiti se: maxima inlecebra peccandi est impunitatis spes Ci., ne equus peccet H. se ne spotakne; subst. pt. pr. peccantes -ium, m grešniki, odpadniki: N. idr.; z abl.: peccare verbo O., pecuniā T.; s splošnim abl. n zagrešiti kaj: ne quid peccet C., non multa peccas Ci., plura p. Ter.; od tod pass.: multa peccantur Ci. veliko se greši, veliko napak se dela, veliko je prestopkov; s praep.: p. erga aliquem C., in syllabā, in poematis et in oratione Ci. — Od tod adj. pt. pr. peccāns -antis, adv. peccanter napačen, nepravi: est etiam profecto peccantius prohibito cibo vinum dare Cael.

2. (z)motiti se v čem, ne videti, ne opaziti (opažati) česa: interdum volgus rectum videt, est, ubi peccat H., scriptor si peccat idem librarius H. dela vedno isto napako, si peccavisses unam syllabam (po drugih in unā syllabā) Pl.

3. occ. kaznivo ravnati s kom, spozabiti (spozabljati) se nad kom, lotiti (lotevati) se koga; poseb. (o nečistovanju in prešuštvu) spolno grešiti, nečistovati, prešuštvovati, spečati se z osebo drugega spola: quod in eo (sc. Valerio) peccandi Germanis causa non esset C., p. in togatā (sc. muliere) H., matrona peccans H., quid (sc. precatur) meretrix, nisi ut plurimum peccet? Lact.; o stvari: anulus peccaverat Mart.

Opomba: Sinkop. obl. peccāris = peccaveris: Pr.

pecho moški spol prsi, prsni koš; ženske prsi; figurativno čud, srce, duša, pogum

a pecho abierto odkrito(srčno)
hombre de pecho pogumen človek
dar el pecho a un niño dojiti otroka
estar a tomar el pecho piti pri materinih prsih (dojenček)
tomar a pecho(s) k srcu si vzeti
¡no lo tome tan a pecho! ne jemljite tega tako resno!
¡pecho al agua! le pogumno!
a lo hecho pecho kar je (storjeno), je (storjeno)
morir del pecho za sušico umreti
criar a los pechos dojiti (otroka), vzgajati
sacar el pecho napihovati se, bahati se
echarse a pechos a/c nekaj nase prevzeti; fam pohlepno izpiti

pēcora f

1. zool. ovca (Ovis aries)

2. pren.
pecora bianca srečnež, privilegiranec
pecora nera črna ovca
conoscere le proprie pecore pren. dobro vedeti, s kom imaš opravka

3. pren. ovca; pohlevnež:
non fare la pecora! ne bodi šleva!
PREGOVORI: chi pecora si fa, il lupo se la mangia preg. če se boš obnašal kot ovca, te bo požrl volk

pecūlium -iī, n (pecu)

1. sprva premoženje v živini (pecu) (od tod tudi pecūnia): Ulp. (Dig.), potem sploh premoženje, imetje, imovina, last(nina): cupiditas peculii Ci., animos cura peculi … imbuit V.

2. occ. (od skupnega premoženja ločena) zasebna lastnina (imovina), zasebno imetje (premoženje)
a) očeta (hišnega gospodarja), njegov (za razne potrebe) prihranjeni denar, prihranki („beli penezi za črne dni“): Sen. ph., Dig.
b) matere (hišne gospodarice), njena osebna lastnina, njeno zasebno imetje, ki ni vezano na doto: Suet., Dig.
c) sina (mladega gospodarja), ki si je lastnino oz. premoženje pridobil kot vojak (peculium castrense) ali mu jo je dodelil oče (profecticum) ali jo je podedoval po materi (adventicium): Pl., H., Paul., Dig., pater peculium filii Cereri consecravit L.
d) sužnja, njegov (s postranskim delom prisluženi in) prihranjeni denar, prihranek, s katerim se je lahko odkupil: Varr., Ci., Sen. ph., nec spes libertatis erat nec cura peculi V.

3. metaf.
a) prihranek, šalj. = poseben (pis(m)en) dodatek: Sen. ph.
b) zasebna imovina v obscenem pomenu = penis: Petr., Lamp.

pecūnia -ae, f (pecu; prvotno „premoženje v živini“, ker je vse bogastvo starodavnikov predstavljala živina; prim. pecūlium)

1. imetje, imovina, lastnina, premoženje, bogastvo: Fest. idr., in pecore tum consistebat pecunia pastoribus Varr., familiae cum pecoribus (ea pecunia illis est) L., pecuniam facere Ci. pridobi(va)ti si, magnam pecuniam secum portare V. s seboj prinesti.

2.
a) denarna vsota ali vsota denarja, denar, denarna sredstva, finance: Pl., Cu., Iust., H. idr., grandis, immanis, infinita, ingens Ci., magnae, multae pecuniae Ci., p. captiva L. zaplenjen, numerata ali praesens Ci. gotov denar, gotovina, cruenta Ci., Val. Max. krvnina, publica državni dohodki Ci., V. ali državna blagajna Ci. ali vojna blagajna C., pecuniae reditus V. denarni dohodki, pecuniae familiares T. družinski denar, zasebno premoženje, p. credita C. posojena vsota, posojilo, dies pecuniae L. plačilni dan, pecuniam solvere C. plačati, pecunias repetere Ci. tožiti zaradi izsiljevanja, pecuniam facere S. kovati denar.
b) v pozni cesarski dobi = nummus novec, penez: vitiare pecunias Eutr.; poseb. bakreni novec: scenicis … vix pecuniam donavit Lamp.
c) pooseb. dea Pecunia boginja Pekúnija, boginja dobička: Aur., Aug.; kot Jupitrov pridevek: Aug.

pečatnik samostalnik
1. (pripomoček z matrico) ▸ pecsét, bélyegző, pecsétnyomóNa sliki je pečatnik in odtis, ki ga pusti na ploščici iz mehke gline. ▸ A képen látható a bélyegző, illetve annak puha agyagtáblán hagyott lenyomata.

2. (pečatni prstan) ▸ pecsétgyűrű
S prsta si je potegnil pečatnik. ▸ Ujjáról lehúzta a pecsétgyűrűt.
Sopomenke: pečatni prstan

pedir [-i-] (po)želeti, zahtevati, prositi; beračiti; moliti; naročiti (blago); vprašati po; potegovati se za

pedir a zahtevati od, prositi, obrniti se na
pedir agua, pedir de beber prositi za vodo
pedir cuenta (a) zahtevati obračun (od)
pedir de nuevo, volver a pedir zopet naročiti
pedir en justicia tožiti, pozvati pred sodišče
pedir en matrimonio, pedir la mano (de) prositi za roko, (za)snubiti (dekle)
pedir un favor (a) prositi za uslugo
pedir géneros naročiti blago
pedir gracia prositi za milost
pedir (la) hora vprašati, koliko je ura
pedir informes (de) poizvedovati (o)
pedir mucho zahteven biti; predražiti (blago)
pedir la palabra prositi za besedo
pedir por Dios beračiti
pedir (dinero) prestado (denar) si izposoditi (a od)
se lo pido prosim Vas za to
le pido perdón prosim Vas oproščenja
a pedir de boca po želji, kot srce poželi
un plato que no hay más que pedir sijajna jed

pegar [g/gu] prilepiti, pripeti (a na); zasmoliti (posodo); pritrditi, prišiti, privezati; prenesti (bolezen, pregreho); zagnati; zadajati (udarce), tepsti, kaznovati; viseti, prilepiti se, biti tik ob; prijeti se, korenine pognati; suniti, udariti ob, zadeti ob, naleteti na odobravanje; prilegati se, ujemati se, skladati se; priti o pravem času

pegar un botón prišiti gumb
pegar un bofetón prisoliti zaušnico
pegar (el) fuego ogenj zanetiti, zažgati
pegar golpes sobre la mesa udariti po mizi
no (poder) pegar el ojo (ali los ojos) ne (moči) zatisniti očesa (zaspati); noč prečuti
pegar una paliza (a) pretepsti koga
pegar un puntapié brco dati
pegar un salto (po)skočiti
pegar sobre a/c prelepiti
pegar voces vpiti, kričati
pegar un tiro ustreliti, izstreliti strel
pegarla spreti se, v prepir priti
pegarsela (a) (pre)varati, komu kaj natvesti
¡a mí no me la pegan! mene ne bodo vodili za nos!
¿otra te pego? že spet? že zopet isto?
eso no pega ni con cola to je popoln nesmisel
pegarse (ob)viseti, (pri)lepiti se; zasmoditi se (jed); globoko se vtisniti; boječ biti, ne moči odgovoriti (v šoli)
pegarse un tiro ustreliti se, pognati si kroglo v glavo
pegarse con alg. planiti na (napasti) koga
se le pegó la enfermedad lotila se ga je bolezen

pēggio

A) avv.

1. slabše; manj zadovoljivo; manj primerno:
andare di male in peggio stalno se slabšati
cambiare in peggio poslabšati se
peggio di così non potrebbe essere, peggio di così si crepa! slabše ne bi moglo biti

2. slabše, manj jasno, manj razločno

3. manj

B) agg. invar.

1. slabši; najslabši (z glagoli essere, parere ipd.):
lei è mille volte peggio del marito ona je tisočkrat slabša od moža
è la peggio cosa che tu possa fare to je najslabše, kar lahko storiš

2. manj primeren, manj ugoden:
peggio che mai slabše kot kadar koli
peggio per me, per te, per lui tem slabše zame, zate, zanj
fare di peggio storiti, napraviti kaj slabšega

C) m invar. najslabše; najhujše; najmanj ugodno; zelo slabo:
le cose vanno per il peggio stvari gredo zelo slabo

Č) f invar. najslabše, najhujše:
alla meno peggio v najhujšem primeru; površno, za silo
avere la peggio podleči, biti premagan

peinar (po)česati; mikati, grebenati (volno); oplaziti, rahlo se dotakniti; okrasiti; (valove) brazdati; zavrniti, posvariti

peinar la baraja karte mešati
peinar canas star postati (biti)
peinarse (po)česati se, frizirati se
peinarse solo znati si sam pomagati
no se peina para él on ni partija zanjo; ne pade ji v glavo, da bi ga vzela

peine [pɛn] féminin kazen, kaznovanje; muka, trpljenje, bolečina; skrb, jad; žalost, nevolja; težava, trud, napor

à peine komaj, s težavo
à peine que komaj da, toliko da
à grand-peine z veliko težavo
avec peine z nevoljo, nerad
sans peine brez truda
sous peine d'amende, de mort pod kaznijo globe, pod smrtno kaznijo
pour ta peine za kazen, da boš kaznovan
peine antécédente predkazen
peine capitale, de mort smrtna kazen
peine comminatoire posvarilo, grožnja s kaznijo
peine corporelle telesna kazen
peine disciplinaire disciplinska kazen
peine pécuniaire, d'amende denarna kazen
peine de simple police policijska kazen
peine privative de liberté odvzem svobode (prostosti)
peine du talion (kazen) zob za zob, oko za oko
avoir de la peine biti žalosten
j'ai de la peine à le faire težkó, s težavo to naredim; upira se mi, to napraviti
se donner de la peine da(ja)ti si truda, (po)truditi se
donnez-vous la peine d'entrer izvolite vstopiti
encourir une peine nakopati si kazen
être, se mettre en peine de quelqu'un biti v skrbeh, delati si skrbi za koga
être comme une âme en peine biti zelo žalosten
n'être pas au bout de ses peines ne še biti pri kraju svojih težav
ce n'est pas la peine ni vredno truda
faire peine boleti
cela fait peine à voir človeka boli, ko to vidi
faire de la peine à quelqu'un žalostiti koga
ce n'est pas la peine de (+ infinitif), que ... (+ subjonctif) odveč je, ni treba, da ...
est-ce bien la peine de ..., que ...? je treba, se izplača, ni odveč ...?
frapper d'une peine kaznovati
mourir à la peine težkó delati do smrti
perdre sa peine, ses peines zaman se truditi
c'est peine perdue to je izgubljen trud; škoda truda
prononcer, infliger une peine prisoditi kazen
purger sa peine en prison prebiti, odsedeti kazen v ječi
valoir la peine biti vreden truda, izplačati se
ne valoir pas la peine d'en parler ne biti besede vredno
toute peine mérite salaire vsako delo je vredno plačila
nul bien sans peine (proverbe) brez dela ni jela

película ženski spol kožica, mrenica; film, filmska igra, filmska drama

película en color(es) barvni film
película hablada, película parlante, película sonora zvočni film
película cultural, película docente poučen film
película en rollo film v zvitku
de película nepristen; teatralen; zunanji
actor de película filmski igralec
aparato de película(s) filmska kamera
echar una película predvajati film
ir a ver una película ogledati si film
poner en película filmati

peljáti (péljem)

A) imperf.

1. trasportare, portare, condurre:
peljati v avtomobilu, na vozu portare in auto, trasportare col carro

2. portare, condurre, guidare, accompagnare:
peljati krave na pašo condurre le mucche al pascolo, (na planinsko pašo) estivare
peljati avtomobil k mehaniku portare l'automobile dal meccanico
peljati otroke na sprehod portare i bambini a spasso
peljati na izlet, na ples, v gledališče portare in gita, a ballare, a teatro
peljati koga pod roko portare uno sotto braccio
peljati konja za uzdo condurre il cavallo con la cavezza

3. essere diretto; aer. volare:
letalo pelje na tej progi dvakrat tedensko su questo percorso l'aereo vola due volte la settimana

4. (imeti določeno smer) portare, condurre; mettere:
vrata peljejo v klet la porta conduce in cantina
steza pelje na polja il sentiero mette nei campi
pojdi, kamor te srce pelje va' dove ti porta il cuore
pren. to nikamor ne pelje così non si conclude niente

B) peljáti se (péljem se) imperf. refl. andare, viaggiare (in); prendere:
peljati se z vlakom andare, viaggiare in treno, col treno; prendere il treno

pēlle f

1. koža; polt:
avere la pelle dura pren. imeti debelo kožo
avere la pelle d'oca imeti kurjo polt
a fior di pelle na površini, površinsko
avere i nervi a fior di pelle pren. biti skrajno napet
essere pelle e ossa biti sama kost in koža
fare la pelle lustra pren. rediti se
non essere più nella pelle pren. biti ves iz sebe (od veselja, nestrpnosti ipd.)
non voler essere nella pelle di qcn. pren. ne želeti biti v koži koga

2. ekst. lupina, koža:
levare la pelle olupiti

3. (živalska) koža; strojena koža, usnje:
borsa di pelle usnjena torba
scarpe di pelle lucida lakirani čevlji
pelle da tamburo pren. brezobzirnež, brezvestnež

4. skorja; vrhnja plast, površina:
la pelle del muro površina zidu
pelle di diavolo tekstil groba bombaževina
pelle di seta tekstil groba svilena tkanina
pelle d'uovo tekstil fini muslin
dare la prima pelle prvič pobeliti, pobarvati ipd.
in pelle pren. na površini
pelle pelle pren. površno

5. pren. življenje:
amici per la pelle neločljivi prijatelji, prijatelji z dušo in telesom
far la pelle (a) ubiti koga
giocare sulla pelle di qcn. igrati se z življenjem nekoga
lasciarci la pelle umreti
riportare la pelle a casa, salvare la pelle rešiti si kožo, življenje